Vegradov kadaver dodobra razgrabljen

VELENJE – Okoli 700 razočaranih, opeharjenih in obupanih nekdanjih delavcev Vegrada se bo za svoje zahtevke iz naslova delovnih razmerij bržkone moralo obrisati pod nosom. Čeprav si dražbe sledijo druga za drugo, je truplo nekdanjega gradbenega giganta že tako oskubeno, da zaposleni, ki so delo vseskozi opravljali pošteno, najbrž ne morejo računati niti na skelet.

Stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril je marca razpisala kar sedem javnih dražb za prodajo premoženja družbe. Izklicna cena skupaj znaša približno 2,7 milijona evrov. Aprila bodo še štiri dražbe v skupni vrednosti od 6,5 do 7 milijonov evrov. »V marcu gre za sklop premoženja, ki smo ga že poskušali prodati, a neuspešno. Aprila nameravamo unovčiti nepremičnine, ki še niso bile na prodaj in bi morale pritegniti zanimanje morebitnih kupcev,« pojasnjuje Grilova. Sindikalist Srečko Čater, ki je ob stečaju leta 2010 zastopal interese zaposlenih, pravi malo drugače. »Z Grilovo sva pred časom že skupaj delala neki drugi stečaj. Vleklo se je kar 14 let, zato ne morem biti optimist. Kar smo prijavili, so prednostne terjatve, torej bodo delavci poplačani potem, ko bodo svoje dobili upniki z zastavno pravico. Vegradovcem smo že prej svetovali, naj z gotovostjo računajo samo na sredstva jamstvenega sklada, nepošteno pa bi jim bilo obljubljati denar iz stečajne mase. To ne bi imelo smisla.«

Čater se opira na številke, ki pravijo, da je Vegradovega dolga trikrat toliko, kot je ocenjeno njegovo premoženje. Potemtakem je povsem nemogoče, da bi 700 delavcev skupaj v žep pospravilo 5,5 milijona evrov. Najvišja izklicna cena marčevskih dražb, 1,53 milijona evrov, je nastavljena za Vegradov kompleks v Cerknici, ki je še v izgradnji. Od prodaje samskega doma v Ljubljani stečajna upraviteljica pričakuje 615.000 evrov, od industrijskega kompleksa v Metlečah pri Šoštanju pa 480.000 evrov. A gre za drobiž. Prvotne vrednosti so znižane, kajti nepremičnine se prodajajo drugič.

Grilova se nadeja razumevanja upniškega odbora, da bi v primeru neuspešnih dražb še dodatno znižali izklicne cene. Če bodo ubrali dobro strategijo in bodo postopki tekli brez večjih zastojev, bi unovčevanje Vegradovih posmrtnih ostankov lahko končala konec prihodnjega leta. »Pogosto se zgodi, da nihče niti ne pokliče, da bi se pozanimal v zvezi z nepremičnino. Čakajo na primerno ceno, interesa ni veliko.« Čater je nedavno obiskal bivše vegradovce, ki še bivajo v samskem domu. Razložil jim je, da se lahko v petih do osmih letih vsaj delnega poplačila nadejajo samo ob oživitvi gradbenih dejavnosti v Sloveniji, saj je panoga tako šibka, da preprosto ni podjetij, ki bi potrebovala Vegradove nepremičnine in opremo, četudi po polovičnih cenah. »Dražbe so bolj namenjene podizvajalcem, ki imajo zastavne pravice. Tovšakova je na podjetja, ki z Vegradom nimajo prav nobene zveze, zelo spretno prenesla vse, kar je še bilo vredno,« sklene Čater.

Tovšakova k zdravstvenemu izvedencu

V zvezi z Vegradom sodišča obravnavajo okoli 250 pravd, ki se utegnejo močno zavleči in otežiti končanje stečajnega postopa. Pri kazenskih zadevah so predobravnavni narok zoper nekdanjo predsednico uprave Hildo Tovšak in soobtoženo finančnico Branko Gabrijel (očitajo jima poneverbo in neupravičeno porabo 420.000 evrov sindikalnih sredstev) opravili že sredi lanskega leta, sojenje pa se še ni začelo, saj naj bi bila Tovšakova hudo zbolela. Kot nam je uspelo izvedeti, je celjsko sodišče pred kratkim odredilo izvedenca, ki ima nalogo proučiti, kako resne zdravstvene težave dejansko ima nekdanja direktorica. Začetek sojenja bodo določili, ko bo izvedenec opravil nalogo.