KOSTANJEVICA NA KRKI, KRŠKO, BREŽICE, LJUBLJANA – V Ivanjkovcih pri Ormožu je voda zalila klet gostinskega lokala, v Mislinji garažo in del stanovanjske hiše, na Planini pri Ajdovščini je zaradi hudega naliva zalilo več kleti, na Blanci je voda zalila podvoz in ustavila promet, na Zdolski cesti v Krškem je deroča voda odnašala prod in ustavila promet... še in še bi lahko naštevali. Najhujše šele prihaja, danes ponoči bo padlo vsaj še 150 litrov dežja na kvadratni meter. Geološki zavod opozarja na povečano verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov. »Nekaj vode bodo tla in rastline zadržale, a v kratkem času bo padla mesečna količina dežja, zato poplave niso izključene,« pove mag. Tanja Cegnar z agencije za okolje. Iz Kostanjevice na Krki so že v torek zvečer sporočili, da se je voda narasle Krke razlila čez cesto proti Malencam, kar je za domačine napoved, da se začenja.
Tudi lani se je začelo z rahlim dežjem
Meteorologi so že včeraj za Dolenjsko razglasili oranžni alarm, kar pomeni veliko nevarnost poplav.
Tudi lani se je začelo z rahlim dežjem. V gumijastih škornjih smo v Dolenji vasi pri Cerknici brodili po več kot pol metra visoki vodi, ki je zalila 80 hiš. Sicer prijetno žuboreč potok Cerkniščica je v noči na 7. november podivjal in odtrgal most. Takrat je 91-letni kmet France Stražišar stal na svojem pragu in nam pripovedoval, kako je voda lezla proti hiši in se ustavila le par centimetrov stran: »Nekaj je hudo narobe z vremenom, česa takšnega še nisem doživel, leta 1933, v največji poplavi, kar pomnim, je voda obstala več metrov od praga.«
Že šeste 500-letne poplave?
Če verjamete ali ne, v pičlih osmih letih smo v Sloveniji doživeli že tri 500-letne poplave, smo pred četrto? Meteorologi so že v torek napovedali in potem razglasili oranžni alarm, danes in v noči na petek bo ponekod padlo nič manj kot 150, lokalno celo do 200 litrov dežja na kvadratni meter, kar je denimo skoraj petina celoletnih padavin v Novem mestu ali Ljubljani.
V Sežani so gasilci že reševali avtomobil, ki ga je na cesti zalila meteorna voda.
Kot kažejo napovedi, se vode selijo proti jugu. V Kostanjevici na Krki so resda vajeni poplav, kot kažeta fotografiji iz leta 1933 in iz lanskega leta, voda najmanjše slovensko mesto na otoku zaliva tako kot pred desetletji. »Res je, toda v tem ni več nobene romantike, v zadnjem desetletju nas je skoraj vsako leto zalilo, prebivalci se nimamo kam umakniti,« nam je povedala A. G., starejša prebivalka slovenskih Benetk, ki so samo v lanskih poplavah utrpele za 6,000.000 evrov škode.
Hidrološka napoved V večjem delu države so rečne struge polne, dodatne padavine popoldne in ponoči lahko povzro- čijo poplavljanje rek na izpostavljenih mestih. Reka Vipava s pritoki se je razlivala v manjšem obsegu v zgornjem in srednjem toku. Razlivanja so možna tudi ob hudournikih in rekah na širšem Vipavskem območju, na Goriškem in na območju Idrijsko-Cerkljanskega ter Škofjeloškega hribovja. Pričakujemo močnejše poraste rek v osrednji, južni in vzhodni Sloveniji. Razlivanje v nekoliko večjem obsegu je možno zlasti na porečju Krke danes čez dan in jutri. |
Voda odnesla vinograd
Poveljnik civilne zaščite Kostanjevice na Krki Robert Zagorc nam je včeraj popoldne povedal, da so aktivirali 50 gasilcev in napolnili 2000 protipoplavnih vreč s peskom. »Upam, da jih ne bomo potrebovali toliko,« nam je namignil in dodal, da Krka še ni narasla do mostu, da pa je voda že zalila nekaj kleti: »Upamo na najbolje, zagotovo bo nekaj črpanja, a vse je odvisno od jutrišnjega deževja.« Res je, stvari se lahko obrnejo čez noč, količina dežja je tista, ki jo vremenarji najtežje napovedo, zato nam tudi dežurni hidrolog ni mogel potrditi ne zanikati, ali bo voda segla tako visoko kot lani, ko je mesto popolnoma zalila.
Lani je voda izpodjedla zemljino in plaz na Mohorju pod Gorjanci je vinogradniku Marjanu Jeleniču odnesel vinograd s 1000 trtami, zemlja se je peljala 70 metrov daleč. »Vse skupaj je en sam velik kup blata, sploh ne veš, da je bil kdaj tam vinograd,« nam je takrat povedal Jelenič.
Včeraj v popoldanskih urah se je po Posavju razbesnelo neurje in močan veter je močno zamajal drevesa in jih več polomil.
Danes bodo močnejše padavine zajele skoraj vso državo. V devetih letih je Slovenija doživela že pet katastrofalnih poplav, ki so vzele osem življenj in povzročile za krepko milijardo in pol škode. Smo pred šesto poplavo stoletja? Kaj bo voda odnesla na Dolenjskem?
Vse skupaj se je začelo septembra 2007, ko se je v hribih nad Železniki utrgal ogromen oblak in je v nekaj urah padlo 300 litrov dežja. Hudourniki so v trenutku narasli in voda je udarila po strugi ter v pičlih desetih minutah poplavila Železnike, v Kropi je odneslo več avtomobilov in del ceste. Tisto leto so poplave vzele kar šest človeških življenj. Proti božiču leta 2009 je po Sloveniji zapadlo skoraj meter snega, temperature so se tisto nedeljo spustile na –23°C, a naslednje dni je prišla otoplitev in v hribih stopila ves sneg, ki je v obliki vodnega vala pljusknil po porečjih slovenskih rek. Konec septembra 2010 smo doživeli sodni dan, ko je voda zalila Loško dolino, zahodni del Ljubljane in Dolenjsko ter Vipavsko, razlili so se skoraj vsi največji vodotoki, škoda še danes ni odpravljena. To so bile največje poplave v zadnjih 500 letih. V soboto in nedeljo, 27. in 28. oktobra 2012, je močno snežilo, padla je rekordna količina snega v zadnjega pol stoletja, reke so poplavile, teža južnega snega pa je lomila drevje, doživeli smo najhujši snegolom stoletja. Lansko jesen je voda zalila več kot 1000 hiš in gospodarskih objektov po Sloveniji, sprožilo se je več kot 300 plazov, v deroči vodi pri Vranskem sta utonila 30-letni moški in 17-letno dekle. Poplave 2014 so bile v vseh pogledih primerljive s 500-letnimi poplavami leta 2010, ko je poplavilo Ljubljansko barje in je voda zalila zahodni del Ljubljane, ter poplavami leta 2007, ko je hudourniška Sora zalila Železnike in so poplave vzele šest življenj. V Kostanjevici na Krki je bila voda celo nekoliko višje kot leta 2010. Škodo so izračunali na 250 milijonov evrov. |
