LJUBLJANA – Slovenija bi lahko bila že v tednu dni soočena s prvim valom beguncev, ki preko Makedonije in Srbije potujejo v EU, domneva obramboslovec Klemen Grošelj. Po njegovi oceni bo beguncev precej več, kot je trenutna ocena vlade v Ljubljani, ki znaša okoli 1000 ljudi, bo pa za večino tranzitna država.
Pri nas jih utegne ostati nekaj tisoč
Po njegovih besedah je val beguncev že na mejah Hrvaške, kdaj bo dosegel mejo s Slovenijo, pa je odvisno od ravnanja Hrvaške in Srbije ter od ograje, ki jo na meji s Srbijo gradi Madžarska. »Če bo ta zid popolnoma nepropusten, se bodo migracije preusmerile na Hrvaško, ki je že dala vedeti, da migrantov ne bo zavračala in da jih bo skušala čim prej poslati naprej,« pravi Grošelj. »Slovenija bo v tem kontekstu izpostavljena predvsem kot tranzitna država. Jih bo pa del v Sloveniji gotovo tudi ostal.« Število beguncev bo po ocenah Grošlja višje, kot trenutno ocenjuje vlada. »Mislim, da ne bomo govorili o tisoč, ampak o nekaj tisoč beguncih, ki bodo želeli ostati oz. bodo zadržani v Sloveniji, in pa o več deset tisoč beguncih, ki bodo tranzitirali preko Slovenije proti severnim delom EU.«
Kot prva članica schengenskega prostora bo morala Slovenija na meji vzpostaviti konkretne mehanizme, predvsem z vidika nastanitvenih kapacitet. »V skrajnem primeru bo treba postaviti begunsko taborišče. Druge možnosti ne bo,« meni Grošelj. Zato je Sloveniji v interesu širši evropski dogovor, da se ti ljudje ne bodo koncentrirali na naših tleh, temveč da se bodo sprejeli, nato pa se bo vedelo, koliko se jih bo poslalo naprej in kam. »Če bo vsaka država delala po svoje, potem ima tudi Slovenija možnost zaprtja svojih meja,« pravi Grošelj.
Na to nismo pripravljeni
EU bo morala torej vzpostaviti konkreten in učinkovit sistem migracij teh beguncev znotraj schengenskega sistema. Po mnenju Grošlja je namreč v interesu Slovenije in vseh članic EU, da migracije niso nenadzorovane, temveč da tečejo »v kulturnem, normalnem in predvsem nadzorovanem okolju«. Evropski prostor po Grošljevih besedah sicer trenutno ni pripravljen na tako množične migracije oz. pritisk beguncev – podobnemu pritisku je bila Evropa nazadnje izpostavljena po drugi svetovni vojni. »Družbe, kot je naša, tudi slovenska, na sprejem takšnih množic beguncev niso pripravljene niti nimajo vzpostavljenih ustreznih mehanizmov,« pravi Grošelj.
»Vzpostavljene imamo mehanizme za uravnavanje ekonomskih migracij, kjer je število migrantov omejeno, nismo pa pripravljeni na val beguncev, ki z vidika mednarodnega prava vsi izpolnjujejo status za pridobitev azila in status begunca. Države v EU na to preprosto niso pripravljene.« Kot pojasnjuje, gre pri množici migrantov, ki trenutno pritiskajo na Evropo, dejanske za begunce, ki bežijo zaradi nasilja v Siriji in Iraku.
