V Piranu so razstavili kar 31 ladij

Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran letos praznuje 60 let delovanja. Od ustanovitve leta 1954 skrbno ohranja tradicijo in spomin na vse, kar je povezano s pomorstvom. Čudovite ladjice, ki so pravzaprav pomanjšani modeli pravih plovil, sestavljajo edinstveno zbirko. Precej modelov so ustvarili v njihovi muzejski delavnici, v kateri so delali mojstri Leopold Belec, Mihael Huszar in Ivo Štader, sodelovali pa so tudi zunanji modelarji Aleksander Kerin, Sergej Kerin, Andrej Balanč, Ivo Kalc, Damir Bolanča in nekateri drugi.

Modeli gotovo spadajo med tiste muzejske predmete, ki obiskovalce najbolj pritegnejo, a kaj ko je takih zanesenjaških modelarjev vse manj. Zato so se v muzeju odločili, da predstavijo delo, modele in življenjsko zgodbo enega izmed naših najbolj cenjenih modelarjev Marcela Blažine (1922–2001). Modelarstvo je že zelo zgodaj postalo njegov konjiček, z leti pa je preraslo v življenjsko poslanstvo. V svoji delavnici v Izoli je v različnih tehnikah ustvarjal miniaturne mojstrovine in pri tem neizmerno užival.

»Izdeloval je modele ladij iz okolja, v katerem je živel, plovila, ki so zaznamovala njegovo življenjsko pot, ter tista, ki so se mu zdela pomembna za pomorsko zgodovino širšega okolja in slovenskega naroda. Z njimi se je udeleževal tekmovanj po Jugoslaviji in Italiji, kjer je sklepal nova poznanstva in publiki predstavljal svoje delo. Razveselil se je vsakogar, ki se je zanimal za njegovo delo, in mu je z veseljem razkazal svoje ustvarjanje. Zaradi tekmovalne, predvsem pa ustvarjalne žilice je želel biti vedno boljši in boljši. Številne nagrade, ki jih je prejel, so njegovo voljo do dela le še spodbujale. Bil je iznajdljiv in kreativen,« ga predstavlja muzejska svetnica dr. Nadja Terčon, ki je z muzejsko svetovalko Bogdano Marinac ob veliki pomoči sorodnikov pokojnega modelarja pripravila razstavo.

Na enem kraju jim je uspelo zbrati večinski del Blažinove premične pomorske dediščine, ki je danes v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Na ogled je kar 31 njegovih ladijskih modelov. Med njimi razveseljuje šest dragocenih modelov, ki jih je muzej odkupil s pomočjo evropskega projekta Openmuseums (program čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije). Nadvse zgovoren je tudi katalog razstave, ki predstavlja življenje Marcela Blažine in zgodovinsko, družbeno ter etnološko zgodbo razstavljenih modelov. Tako kot razstavo je katalog oblikovala modelarjeva vnukinja Mateja Tomažinčič. Sicer pa Terčonova poudarja: »Razstava in publikacija ne govorita le o vrhunskem modelarju, temveč tudi o pomorščaku, partizanu in delavcu, ki je živel v krajih ob morju, kjer so stoletja sobivali različni narodi. Govori o zgodovini tržaškega primorja in Istre ter o ljudeh, ki so tam živeli. Govori o vplivu zgodovinskega dogajanja na življenje posameznika.«

Na vidnem prostoru so na ogled vojaške ladje. Prvi je model Crvena Zvijezda (NB-11), ki je bila najbolje oborožena v mornarici Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Prvotno je bila to italijanska motorna jadrnica, nato nemška protipartizanska ladja, dokler je aprila 1944 na otoku Olib niso zajeli partizani. Sodelovala je pri osvobajanju Dalmacije, a je aprila 1945 naletela na mino ter potonila.

Nadvse zanimiv je rušilec Zagreb, ki je bil ob izbruhu druge svetovne vojne skupaj s sestrskima ladjama Beograd in Ljubljana najsodobnejša vojna ladja Kraljevine Jugoslavije. Ob napadu na Jugoslavijo je bil zasidran v Boki Kotorski. Da ne bi padel v roke italijanski vojni mornarici, sta ga 14. aprila 1941 njegova častnika poročnika Sergej Mašera in Milan Spasič potopila. Umrla sta na krovu in sta bila razglašena za narodna heroja. Piranski pomorski muzej se zato imenuje po Slovencu Sergeju Mašeri.