V Mirnski dolini
 raste vas kozolcev

SEVNICA, ŠENTRUPERT – Zlahka rečemo, da je kozolec naša posebnost in da ga imamo lahko za enega od slovenskih zgodovinskih simbolov. Kozolcu narečno pravimo tudi kazuc, stog ali kozu in jih najdemo skoraj po vsej Sloveniji, nekaj pa tudi v zamejstvu. Še danes jih uporabljajo v različne namene. Tako so se razvili različni tipi, kot so toplarji – dvojni kozolci, ki so v prednosti zaradi velikega shranjevalnega prostora. Imajo veličastno ostrešje, pročelja pa so umetniško dodelana z izrezljanimi detajli na ograji, ki obdaja gank. Najbolj znani toplar na Slovenskem je Simončičev, pri katerem je svoje tesarsko in mizarsko mojstrstvo pri oblikovanju leta 1936 pokazal Janez Gregorčič. Zaradi bohotnega videza je dobil status kulturnega spomenika državnega pomena. Poleg toplarjev na potepu po Sloveniji srečamo tudi preprostejše enojne kozolce, ki so obstajali že v 17. stoletju, saj so obširno predstavljeni v znamenitem delu Janeza Vajkarda Valvazorja.

Popisovanje kozolcev

Občina Šentrupert si prizadeva ohraniti del naše kulturne dediščine, zato so se lotili projekta Muzej na prostem, kamor bodo preselili kozolce iz Mirnske doline. Projekta sta se lotila župan Rupert Gole in direktor projekta Muzej na prostem Peter Geršič, ki pravita, da je pomembno ohranjati kulturno dediščino, še posebno nekaj tako avtohtonega, kot je endemit kozolec. Želijo si, da bi park postal glavna atrakcija Mirnske doline, upajo pa tudi na vpis med Unescovo stavbno dediščino. V ta namen so se lotili popisovanja kozolcev na območju Mirnske doline; našteli in popisali so jih 650, in to različnih tipov in stopnje ohranjenosti. Veliko dobre volje je bilo moč najti tudi pri lastnikih kozolcev, ki so jih pripravljeni odstopiti za ohranjanje dediščine, vendar pa selitev ni tako preprosta, saj vseh ni mogoče prestaviti. Pred selitvijo jih je treba temeljito analizirati in strokovno pregledati, da bodo njihovo razstavljanje, prevoz in sestavljanje potekali z minimalnim tveganjem. Za vsak kozolec bodo pripravili tudi celovito dokumentacijo o njegovi zgodovini, nastanku in posebnostih. Velika večina jih je še danes v takšni ali drugačni funkciji na kmetijah, za nekatere pa po pravilih stroke velja, da jih je treba ohraniti tam, kjer stojijo. Med popisom so ugotovili, da jih je veliko v slabem stanju, zato nameravajo vzpostaviti mrežo ohranjanja kozolcev na kraju njihovega nastanka. Občina je najprej odkupila Simončičev toplar, ki ga bodo kot prvega prestavili v novi park v južnem delu Šentruperta. Kot nam je še povedal direktor projekta, bo območje muzeja obsegalo 36.000 kvadratnih metrov, v njem pa bo na ogled 19 kozolcev in sušilnih naprav. Projekt bo končan septembra 2012, ko bodo muzej odprli za širšo javnost.