V dveh dneh kar 250 ovc ostalo brez kožuha

DOL PRI STAREM TRGU – »Striženje ovc je vsakoletno opravilo,« pravi Ivan Konda, 45-letni gospodar. V dveh sobotah, ko so delali po osem ur, so jih ostrigli okoli 250 in jih pripravili na kotenje mladičev ter novo obdobje laktacije. Za striženje pokličejo profesionalnega strižca ovc, Alojza Novaka iz Šentjerneja, ki striže po vsej Sloveniji in tudi po Hrvaški, Italiji, Švici … bil je tudi v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Je 13-kratni državni prvak v striženju ovc in žival ostriže v eni minuti. Toda taki rezultati veljajo za tekmovanja, ne pa za vsakodnevno delo, ko jih v osmih urah ostriže 150.

Pri delu, ki je potekalo v odprtem hlevu, primernem za ekološko rejo, potrebujejo kar veliko pomočnikov. »Ovce je treba najprej ujeti,« razloži Zdenko Diklić, ki je pomagal pri striženju. Dva človeka žival ujameta in jo odpeljeta do podija za striženje. Tam jo prevzame Alojz. Še prej ji postrižejo parklje, saj jim rastejo hitreje, kot se obrabljajo. »Striženje je pomembno zaradi higiene in zato, da so živali, potem ko gredo spomladi na pašo, že zaščitene pred vremenskimi vplivi,« razloži Ivan Konda.

Brez dobre črede ni razvoja

Zdaj je količina mleka, ki ga namolzejo, najmanjša. »To je mrtva sezona, saj pridelamo nekaj deset litrov mleka na dan, sicer pa jih je tudi 200 do 250,« razloži Ivan Konda. Prihodnji mesec bodo ovce začele jagnjiti, potem pa bodo jagnjeta po tednu dni prodali, ovce pa bodo začeli molsti. Z lastnimi sredstvi so postavili novo molzišče, kjer jih lahko naenkrat pomolzejo 48. Prej so za molžo potrebovali pet do osem ur, zdaj so čas skrajšali za dve tretjini. »S časom moramo naprej,« pravi kmet, ki je začel kmetovati s pasmo, ki je bila uporabna zaradi mesa. Potem pa so jih zamenjali z vzhodnofrizijsko in bovško pasmo, ki je odlična mlečna pasma. »Včasih, ko so bile kmetije samopreskrbne, se je dalo preživeti s petimi do desetimi ovcami, a danes to ne gre več,« pravi Ivan Konda, ki je za plemenskega ovna v Nemčiji odštel 1600 evrov. Toda brez dobre črede ni mogoče načrtovati razvoja.

Avtohtone pasme so pomembne

Poleg tega se je treba vseskozi prilagajati. »Če bi imeli samo ovce in mleko, bi bil izkupiček manjši, kot je zdaj, ko mleko pridelujemo v mlečne izdelke,« razloži Ivan Konda. Ovčje mleko predelujejo v več kot 20 izdelkov – od jogurtov, mehkega sira, skute, kefirja do poltrdega sira in sira z dodatki –, ki jih prodajo trgovinam z zdravo prehrano. »Od tega se da živeti,« pravi Ivan Konda, ki še doda, da imajo nekateri ljudje predsodek do ovčjega mleka, češ, da ima vonj po ovci: »Toda če je primerna higiena, ki je seveda zelo pomembna, mleko nima vonja in tudi izdelki ne. Tako preprosto je to.« Na kmetiji, kjer obdelujejo 70 hektarjev površin, imajo tudi 18 krav avtohtone slovenske pasme cika, ki jih pasejo na odročnejših pašnikih, kjer bi bile ovce preveč mikavne za medvede. Imajo tudi šest – prav tako avtohtonih – krškopoljskih prašičev pa sedem kobil z žrebički. Za slovenske avtohtone pasme so se na kmetiji odločili zato, ker je pomembno ohranjanje domačih živalskih vrst, ki so gensko bogastvo teh krajev. Ivan Konda pravi: »Kdo pa jih bo redil, če ne mi, kmetje? Rad jih imam, tudi če dajo te živali manj. A so tudi bolj skromne.«

Okolje si delijo z divjimi živalmi

V Dolu se seveda srečujejo tudi z divjimi živalmi. »Z medvedi si vsako leto delimo nekaj ovc,« pravi Ivan Konda. Še večji pa je problem z jelenjadjo, ki se pase na kmetiji. Ko je na Kočevskem še sneg, je v dolini Kolpe že kopno in žival gre seveda tja, kjer so razmere ugodnejše. Toda življenje z divjimi živalmi jemlje Konda kot danost. Škodo prijavljajo, a sta problem ovrednotenje in izplačilo. Ne živijo od kmetijskih subvencij, čeprav od kmetije, kjer se ukvarjajo tudi s turizmom, živi šest ljudi. In kot kaže, bodo imeli naslednike, saj vsi štirje otroci – Janez, Domen, Lucija in Klara Laura – pomagajo pri delu. Sodelovali so tudi pri striženju ovc.

Alojz Novak je – ko gospodarja ni bilo v bližini –, pohvalil kmetijo, ki vztraja na obrobju gozdnate in redko poseljene Kočevske: »Kot mlečna kmetija so eni boljših v Sloveniji. In so perspektivni.« Ivan Konda pa – čeprav je kmetija uspešna – razmišlja o razvoju. Tudi o tem, da bi uporabili oziroma predelali volno, ki ostane od striženja ovc, a je zdaj nimajo za kaj uporabiti. »Možnosti so,« pravi Ivan Konda, »saj je uporaba volne za pletenje le eden od načinov uporabe. Otroci rastejo in potrebovali bodo še kakšno možnost za zaposlitev.«