ULOV

V čakanju na ciplje do trofejnih rombov

Objavljeno 25. februar 2013 13.41 | Posodobljeno 25. februar 2013 13.41 | Piše: Janez Mužič

V mrežah ribičev je vse več ploščatih atraktivnih velikank.

Skoraj 10 kg težki romb je končal na mizi gostov v priznani piranski restavraciji (foto: Vinko Oblak).

PIRAN – »Pričakoval sem pasare, katerih glavna sezona ulova se te dni počasi končuje, in sem le kakih 150 m od obale pri vhodu v piranski mandrač vrgel trislojno mrežo rombiero, ki sem jo dal narediti nedavno. Ko sem jo zvečer potegnil ven, se je med kakimi 10 kg pasar pokazal ta velik romb,« je bil pred nekaj dnevi zadovoljen eden najbolj prizadevnih piranskih ribičev Dušan Kmetec. Tehtnica je rombu orjaku pokazala 9,8 kg in tudi sicer so ribiči zadnje mesece kar presenetljivo pogosto nagrajeni s primerki s precej nad pet kilogrami. Resnici na ljubo je treba povedati, da ponekod vzdolž Jadrana redki zrastejo tudi do 20 kg, pri nas pa tako velikih, kot so zdaj, še ni bilo.

Romb (Psetta maxima) je podobno kot list in pasara (Platichthys flesus) zaradi ploščate oblike telesa že na oko atraktivna riba, še posebno če gre za kakšnega od večjih primerkov. Tudi v kulinariki velja za eno najbolj cenjenih rib, saj se cena giblje okoli 20 evrov za kilogram. Pri nas je še nedavno tako med profesionalnimi kot športnimi ribiči veljal za dokaj redek ulov, a kot kaže, ni več tako. Običajno tehtajo tam okoli dva kg, zadnje čase pa so nekateri, kot ta zadnji, težki celo po 10 kg.

Romb je ena večjih ploščatih rib Jadranskega morja, a hkrati najmanj zastopana, tako da se nekaterim športnim ribičem prav redko obesi na trnek, pa čeprav so od nekdaj v našem morju. »Bolj masovno živijo predvsem v lagunah od Gradeža do Benetk na globini od tri do štiri metre. Tam imajo celo gojišča na nekoliko bolj odprtem morju, ne v lagunah, in imam občutek, da so od tam zbežali izpod železnih kletk. Kake štiri, pet let jih namreč še nekoliko pogosteje dobimo v mrežo in spomnim se, da so bili prvo leto spodaj skoraj vsi popraskani. Zato predvidevam, da so našli pot pod kovinskimi rešetkami italijanskih ribogojnih kletk in se pri tem porezali ter nato na prostosti malo bolj razmnožili,« razmišlja Kmetec.

Ob tem poudarja, da so še zlasti poleti tudi pri nas od nekdaj, a do so se v zimskem času pojavili prav trofejni primerki. Ker najraje živijo na italijanski strani v lagunah, se pozimi, ko pride zaradi topljenja snega v hribih z rekami vanje dotok sladke in mrzle vode, množičneje umaknejo iz plitvin in priplavajo tudi k nam, nato pa se spomladi vrnejo v lagune in k ustjem rek.

Velik romb je bil za ribiča lepo presenečenje, čeprav te dni, podobno kot nekateri drugi od kakih desetih najbolj vztrajnih piranskih ribičev, skoraj vsak dan ulovi kakega, a seveda ne tako težkega. Ta je končal na jedilniku piranskega gostinca. Vendar Kmetec obljublja, da bo z naslednjim večjim počastil prijatelje, če le ne bo kot ta prevelik za ploščo žara, na priljubljeni piranski barki Podlanici.

Sicer pa slovenski ribiči čakajo na prve marčevske dni in na pravo priložnost za tradicionalni organiziran ribolov zimskih jat cipljev v Portoroškem ribolovnem rezervatu. Kot je znano, so ciplji pozimi najbolj slastni. Letos je ministrstvo za kmetijstvo in okolje določilo čas za ta izlov na dva dela. Prvi del, v katerem ribičem ni uspelo zajeti kake večje jate, ker je bilo morje pretoplo, je bil novembra in decembra, drugi, ki prihaja in od katerega tudi sladokusci veliko pričakujejo, pa bo od 1. marca do 30. aprila.

»V rezervatu bi moralo biti več miru in v njem bi morali bolj načrtno gospodariti. V dobrih letih so tam zajeli tudi do 100 ton cipljev oziroma 10 vagonov, zadnja desetletja pa je vse slabše. Nekateri ribiči celo ocenjujejo, da je ta tradicionalni zimski izlov ogrožen. Morda bi kazalo narediti več školjčišč v strunjanskem rezervatu, v Portoroškem zalivu pa pustiti več prostora za izlove cipljev.« pravi Vinko Oblak, poznavalec našega ribolova, ki vneto proučuje tudi zgodovino tega tradicionalnega zimskega ribiškega dogodka pri nas pred približno 100 leti. Dodaja, da bi na zimskih izlovih v Portoroškem zalivu ujetim cipljem, ki spadajo med bele ribe in so med nekaterimi gurmani skoraj v rangu brancina ali orade, morali vrniti nekdanjo kulinarično veljavo. »Iz vsakega ulova bi lahko narediti lokalni praznik, lokalno zgodbo, ki se jo da lepo doživeti,« pravi in se spominja, kako je davno tega ves Piran dišal po sveže pečenih slastnih cipljih in je na primer županja Vojka Štular ob dobrem izlovu odkupila tudi tono in več teh rib ter Pirančane in obiskovalce mesta povabila na praznik cipljev, na ciplijado.

Deli s prijatelji