LJUBLJANA – Danes je v Ljubljani v 74. letu starosti preminil pesnik Tomaž Šalamun, na svoji spletni strani poroča časnik Primorski dnevnik. Šalamun velja za enega mednarodno najbolj uveljavljenih slovenskih literatov.
Otroštvo zaznamovale selitve
Šalamunovo otroštvo so zaznamovale selitve. Rodil se je leta 1941 v Zagrebu, pozneje se je z družino preselil v Ljubljano, nato pa še v Mostar. Po informbiroju se je družina lahko končno vrnila v Slovenijo, a ne v Ljubljano, temveč v Koper. V obmorskem mestu je zaradi izjemnega igranja na klavir mladi Šalamun obveljal za čudežnega dečka, treniral pa je tudi veslanje. Ko mu je oče prepovedal obiskovati treninge veslanja, je hkrati opustil klavir in se ga ni nikoli več dotaknil. Gimnazijo je končal v Kopru (1960), študij zgodovine in umetnostne zgodovine pa v Ljubljani (1965). Glede študija je bil Šalamun v dvomih. Sprva se je vpisal na medicino, da bi sledil očetovim stopinjam, a je študij nato opustil in se dokončno predal študiju zgodovine in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Usodno srečanje s poezijo
Prav na fakulteti je nekega dna prisluhnil Danetu Zajcu, ki je bral svoje pesmi, in v sebi odkril strast do poezije. »Nisem vedel, kaj se mi dogaja, silno sem se ustrašil, a čutil, da gre za nekaj usodnega,« je Šalamun dejal leta 2011 v pogovoru za posebno poletno izdajo Mladine.
Med študijem je sodeloval s skupino OHO, v kateri je deloval tudi njegov brat, slikar Andraž Šalamun. Leta 1969 se je zaposlil kot pripravnik v Moderni galeriji (Ljubljana), leta 1971 pa kot asistent za umetnostno zgodovino na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1970 je bil na trimesečnem podiplomskem študiju v Pisi, o pesniku na kratko piše Wikipedija. Julija istega leta ga je povabil v ZDA newyorški muzej moderne umetnosti (MOMA) kot člana skupine OHO, jeseni 1971 pa še Univerza v Iowi (1971–72), kjer je deloval na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo.
Pozneje je bil na povabilo ameriške umetnostne kolonije Yaddo še trikrat po dva meseca v ZDA (1974, 1979, 1986), kjer je ustvarjal (večina Šalamunovih pesmi je nastala v tujini). Pesniti je začel v Perspektivah 1963–64. V okviru skupine OHO je razstavljal v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, New Yorku in samostojno v Kranju. Leta 1993 je izbor njegovih pesmi izšel v zbirki Klasiki Kondorja. Od leta 2005 je bil izredni, od leta 2013 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Sazu).
Prevedenih je več kot 30 njegovih knjig, ki so doslej izšle v 18 jezikih.
Svoj prihod na pesniško prizorišče je zaznamoval s pesniško zbirko Poker leta 1966. V skoraj pol stoletja delovanja je izdal blizu 50 pesniških zbirk, njegova dela pa so dostopna tudi v mnogih prevodih in antologijah. Pesnik je za svoje delo prejel številne nagrade, med njimi tudi veliko Prešernovo nagrado leta 1999. Poročen je bil s slikarko Metko Kraševec.
