Udba je iskala povezovalce

V arhivih Udbe je spravljen zajeten dokument, ki govori o tem, kako je razumela nova družbena gibanja. Nastal je leta 1985, pred kakšnim desetletjem pa je bil objavljen v knjigi dokumentov o demokratizaciji Slovenije, ki jo je uredil zgodovinar Božo Repe.

Udba se je raziskovanja novih družbenih gibanj lotila zelo resno. Iz dokumenta je razvidno, da so proučili tudi nekaj knjig, ki pripovedujejo o gibanjih, teoretično znanje pa so podkrepili s terenskimi dognanji. Predvsem jih je zanimalo, kdo je s kom povezan. Teoretičnemu znanju in terenskim ugotovitvam so dodali še nekaj plonkanja – prepisovali so iz časopisov. Zanimalo jih je, kdo je podpisal kakšno peticijo.

Svet kot omrežje

V poročilih Udbe je zanimivo marsikaj, med drugim tudi to, da so svet razumeli kot omrežje. Tajno policijo je strašansko zanimalo, kdo je vključen v kateri projekt in kako so posamezniki med seboj povezani. Kakšna so sorodstvena razmerja med tistimi, ki »merijo« na rušenje ustavne ureditve? Kakšne so njihove zveze s tujino? Kdo s kom prijateljuje? Ko so študirali nova družbena gibanja, ki bi jih danes uvrstili med levičarske pojave, jih je zelo zanimalo, kakšne so zveze gibanj s Cerkvijo.

Analiza Udbe iz leta 1985 je registrirala kopico varnostno zanimivih pojavov, od pobude za razveljavitev 133. člena kazenskega zakona, ki je določal zaporno kazen za t. i. verbalni delikt, do pobude za spremembo 154. člena ustave SFRJ, ki je pripovedoval o enakopravnosti državljanov SFRJ, vendar je ob tej obljubi izpustil načelo, da bi morali biti ljudje enakopravni ne glede na politično prepričanje in pripadnost.

Rušilci ustave

V 80. letih je veljalo, da v Sloveniji živi nekaj sto ljudi, ki »merijo« na rušenje ustavne ureditve. Na vprašanje, kaj naj bi bilo tisto, kar meri na to rušenje, pa so odgovarjali sproti.

Kaj je bilo tisto, kar je Udbo zanimalo, ko je šlo za pojav novih družbenih gibanj? Posebno pozornost so namenili mirovnemu gibanju, ki se je pojavilo sredi 80. let in je organiziralo spontane demonstracije proti paradi, ki se je zgodila 9. maja 1985, na stojnicah so zbirali podpise proti vojaškim igračam, postopoma pa se je že odpiralo vprašanje uvedbe t. i. civilnega služenja vojaškega roka. In vsi ti pojavi bi lahko merili na rušenje ustave.

Udbo so skrbele tudi peticije. Več jih je bilo. Ena, ki se je pojavila že leta 1980, je zahtevala umik 133. člena kazenskega zakona, druga je zahtevala spremembo ustave, tretja odpravo smrtne kazni, četrto pa so podpisali številni novinarji, ki jih je Udba imenovala neformalna skupina novinarjev. V poročilu je priznala, da vseh podpisov pod peticijo ni znala razvozlati. »Deset podpisov je ostalo neidentificiranih,« piše v analizi.

Analiza je na koncu opremljena z biografijami nekaterih pomembnejših protagonistov novih družbenih gibanj. Za pomembnejše so imeli tiste, ki so delovali v več iniciativah hkrati. Še posebno varnostno pomembni so bili sociolog Frane Adam, sociolog Pavel Gantar (pozneje minister in predsednik parlamenta), urednik Miha Kovač, pravnik Matevž Krivic (pozneje ustavni sodnik), Tomaž Mastnak, Darka Podmenik, novinarka Alenka Puhar, urednik in filozof Darko Štrajn (pozneje predsednik Liberalne akademije), sociolog Gregor Tomc (takrat tudi pisec besedil Pankrtov) idr. Pogled na shemo novih družbenih gibanj, ki smo jo izrisali s pomočjo imen, ki jih omenja Udba, pove, da so v analitičnem oddelku vedeli, kaj morajo iskati: iskali so predvsem tiste, ki so t. i. povezovalci. Torej so bili varnostno posebno pomembni tisti, ki so hkrati delovali v več gibanjih ali pobudah. Bolj plastično: več peticij ko je človek podpisal, višje je bil na seznamu varnostno zanimivih oseb.

Na pravi sledi

Tisto, kar se je pojavilo v osemdesetih letih, so bila v resnici omrežja. Ene stvari pa Udba ni vedela. Omrežja se ves čas spreminjajo. Tam, kjer je poskušala omesti pajčevino, je nastalo novo, še gostejše omrežje. Bolj ko je drezala v sceno, bolj se je ta povezovala. Ko je mislila, da lahko omrežje ukroti, je nastalo pet novih peticij, pod katere se je podpisalo petdeset novih ljudi. Če so tajni policisti šikanirali enega povezovalca, so se pojavili trije novi. Zemljevid, ki smo ga narisali ob pomoči zaupnih dokumentov iz leta 1985, je bil čez štiri leta desetkrat gostejši.

Za pajčevino pa itak pravijo, da je bistveno močnejša od jeklene niti enakega premera.