LJUBLJANA – Nedavna primerjava živil na Slovaškem je pokazala, da so nekateri izdelki manj kakovostni kot enaki izdelki istih blagovnih znamk v Avstriji. Skoraj polovica vzorčenih živil iz slovaških trgovin je imela drugačno prehransko vrednost, čeprav enako embalažo in deklaracijo kot v Avstriji. Živila na Slovaškem npr. vsebujejo manj mesa, a več maščob, sladil in konzervansov ter so lažja od primerjanih v Avstriji. Podobno so leta 2015 ugotovili tudi na Češkem, kjer so njihova živila primerjali z nemškimi.
Stanje je torej skrb vzbujajoče, očitno multinacionalke na trge evropskih držav dajejo več različic živil – zahodu in razvitejšim državam bolj kakovostna, vzhodu pa osiromašena. Zato smo preverili, kako je s tem v Sloveniji: ali tudi v naših trgovinah kupujemo bistveno manj kakovostno hrano kot v državah zahodneje in severneje od nas?
»Naj objavijo seznam spornih izdelkov«
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) teh rezultatov ne morejo komentirati, ker jih pač nimajo, so pa jasni: »Če bi bila trditev, ki jo navajate, resnična, potem gre za ponaredke in goljufijo, in bi ustrezni državni organi morali ukrepati v skladu z veljavnimi predpisi.« Predsednica ZPS Breda Kutin pravi, da če gre za izdelke, ki so na voljo tudi v slovenskih trgovinah, pričakujejo, da bo Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) takoj ukrepala in objavila seznam spornih izdelkov. Pri ZPS so sicer prepričani, da niti blagovna znamka niti cena nista merilo kakovosti in da imajo blagovne znamke lahko velik kakovostni in cenovni razpon. Pa bodo testiranje na taki ravni, kot so to storili na Slovaškem, izvedli tudi oni? »Takšno testiranje smo pripravljeni izvesti, če bi bila za to zagotovljena javna sredstva, pri izvedbi bi se povezali tudi s češko potrošniško organizacijo, s katero že leta zelo dobro sodelujemo in skupaj testiramo.«
Med preiskovanimi znamkami so bili najbolj na udaru Coca Cola, Teekanne (čaj Earl Grey), Iglo (ribje palčke), Clever (limonada iz pomaranč, jogurt, mocarela), Manner (napolitanke), Lovilio (mocarela), Milbona (sir), Kotanyi (začimba cimet). Pijača z okusom pomaranče nemškega proizvajalca Rewe na Slovaškem ni vsebovala dejanskega soka iz pomaranč kot enak izdelek v Avstriji, imel pa je več aditivov in stabilizatorjev. Coca Cola, ki so jo prodajali na Slovaškem, je vsebovala cenejši glukozni sirup, medtem ko so avstrijski potrošniki to pijačo imeli sladkano s pravim sladkorjem. Izbrani izdelki so bili iz različnih prehranskih sektorjev. Vključevali so šest mlečnih izdelkov, pet mesnih, dva ribja izdelka, dva izdelka iz čokolade, en pekovski izdelek, dve pijači, eno kavo, eno mešanico začimb, eno začimbo in en čaj. (STA) |
Uprava pa pravi, da za to ni pristojna …
Čeprav so nas pri ZPS napotili na UVHVVR, pa tudi tam nismo prišli do konkretnih odgovorov. Pravijo namreč, da trditve, da se posamezni izdelki razlikujejo po tem, za kateri trg so namenjeni, ne morejo potrditi, saj »izvajanje tovrstnih raziskav ni v naši pristojnosti. Primerjalno testiranje kakovosti različnih proizvodov je v domeni nevladnih potrošniških organizacij.« Očitno s tem mislijo na ZPS in mu vračajo žogico ...
Poudarjajo, da mora živilo pač izpolnjevati zakonske določbe, splošno označevanje živil pa je enotno za vse države EU. »Če bi izdelek vseboval drugačne sestavine oziroma drugačno količino posameznih sestavin, bi moralo biti to razvidno tudi na označbi sestavin,« so prepričani. Drži torej, da morajo biti vsa živila na trgu varna, kakovost izdelkov pa je seveda lahko različna – glede hranilne sestave, senzoričnih lastnostih … »Kadar pa se pojavljajo razlike v kakovosti istovrstnega živila iste blagovne znamke (razlike v hranilni vrednosti, senzoričnih lastnostih, kot so: barva, okus, vonj, tekstura), pa lahko govorimo o nepošteni praksi zavajanja potrošnika. Pošteno bi namreč bilo, da je enak izdelek iste blagovne znamke na celotnem tržišču skupnosti enake kakovosti, saj potrošnik to pričakuje. Blagovna znamka iste vrste izdelka bi morala biti v vseh državah enaka,« pravi vodja službe za odnose z javnostjo Elizabeta Mičović.
»Primerjalne raziskave ne bo«
Kako naprej? Upravo smo povprašali tudi, ali podobno primerjalno raziskavo načrtujejo tudi pri nas, a smo minuli teden dobili negativni odgovor: »Na UVHVVR ne načrtujemo primerjalne raziskave izdelkov na slovenskem in na sosednjih trgih. Če bo prišlo do pobude za sodelovanje, pa bi se v okviru razpoložljivih sredstev z naklonjenostjo vključili,« pravijo. Za zdaj pa so njihove aktivnosti usmerjene zlasti v nadzor sledljivosti, ustreznosti označevanja in ciljnemu vzorčenju živil.
Židan vendarle obljublja »pregled trga«
So se pa očitno zganili na ministrstvu za kmetijstvo. Kot je za STA povedal minister Dejan Židan, se z ZPS dogovarjajo glede pregleda trga prehranskih izdelkov. Sklepi dogovora naj bi bili znani v roku dveh tednov. Po njegovih besedah bo Slovenija na vsaj nekaterih segmentih naredila svoje testiranje in analize, pregled trga pa bo financiralo kmetijsko ministrstvo. Zdi se mu tudi nesprejemljivo, da bi kdor koli razumel, da obstajajo potrošniki dveh kategorij, torej potrošniki, ki si zaslužijo izdelke boljše kakovosti in drugačni potrošniki.
Kmetijski ministri EU so se sicer v začetku marca dogovorili, da bodo zgoraj omenjene očitke preverili s testiranjem na evropski ravni. Ukrepe proti tej praksi je nedavno napovedala tudi evropska komisarka za varstvo potrošnikov Vera Jourova, ki je poudarila, da je dvojna kakovost hrane iste blagovne znamke zavajajoča, nesprejemljiva in nepoštena do potrošnikov.
»V podjetju Josef Manner & Comp. AG se s trditvami slovaških inšpektorjev ne strinjajo. Vse originalne napolitanke Manner, tako tiste, ki se prodajajo na avstrijskem trgu kot tudi tiste, ki se prodajajo na drugih trgih, podjetje Josef Manner & Comp. AG proizvaja po enakem receptu. Prav tako ima podjetje za omenjene Napolitanke tudi samo eno produkcijsko linijo, od koder gre distribucija na različne trge. Tega, kako so potekala testiranja in primerjave izdelkov, ki so jih slovaški inšpektorji analizirali, pri Josef Manner & Comp. AG ne morejo komentirati, saj nimajo informacij o tem, pod kakšnimi pogoji so potekala testiranja in primerjave. Prav tako je pri slabši hrustljavosti napolitank Manner potrebno upoštevati različne dejavnike kot so npr. rok uporabe izdelka ali način skladiščenja izdelka. Če bi bili v podjetju Josef Manner & Comp. AG seznanjeni s podrobnejšimi podatki o testih (postopki testiranj, številka testiranih izdelkov Manner, ugotovitve organoleptičnih testov, metode testiranj), bi lahko tako slovaškim inšpektorjem kot tudi medijem, ki poročajo o tem, lahko posredovali bolj natančen odgovor. Sicer pa so pri Mannerju na slovaško ministrstvo za kmetijstvo že poslali uraden odgovor, ki ga za vašo referenco prilagam temu pismu. Izjavo, da podjetje Josef Manner & Comp. AG na trge Vzhodne Evrope pošilja izdelke slabše kakovosti, tako v celoti zavračamo. Podjetje Josef Manner & Comp. AG svojim potrošnikom zagotavlja izdelke visoke kakovosti. Ravno zaradi tega, ker sledijo načelom visoke kakovosti, vso čokolado, ki se uporablja pri produkciji izdelkov Manner, v podjetju pripravljajo sami. Prav tako sami pražijo kakavova zrna, vsem izdelkom pa že od leta 2012 dodajajo kakav s certifikatom UTZ. Originalne napolitanke Manner so že vrsto let najbolje prodajan izdelek te blagovne znamke in so postale simbol dunajske kulture in življenjskega sloga. Omeniti velja tudi to, da se za izdelavo napolitank Manner uporablja visok delež lešnikov (12 %), napolitanke pa ne vsebujejo umetnih barvil in konzervansov, kar je tudi jasno navedeno v garanciji kakovosti podjetja Josef Manner & Comp. AG.« |
