LJUBLJANA – Gasilstvo je pod Alpami zagotovo ena od najbolj priljubljenih oblik prostovoljstva, plemenitega udejstvovanja in brezpogojnega delovanja v dobro sočloveka. Poglejte, koliko je pri nas prostovoljnih gasilskih društev in ob kakšnih, včasih docela nemogočih prilikah nam možje v gasilskih uniformah pomagajo.
Toda v teh vrstah ni najti le strumnih fantov. Za cevi ali katero drugo orodje poprimejo tudi gasilke. Nemalokrat se zgodi, da so v družini poleg ata in dedka gasilca še mama, babica ter tašča gasilka in otročad, mladi gasilci. Kapo dol tem našim vrlim prostovoljkam in morda je eden od načinov za zahvalo dekletom v gasilskih vrstah, ki podpirajo domače tri vogale in večinoma še tri v lokalnem gasilskem domu, tudi njihov planinski pohod, ki ga organizirajo kamniške prostovoljke.
Zgodilo se je pred par leti, pri Novicah smo izžrebali stotnijo za pohod Sto žensk na Triglav in v njej so se znašla gasilska dekleta kamniškega konca, iz različnih prostovoljnih društev. Rade imajo gore, zdravo gibanje, še raje gasilstvo. In ko smo jih popeljali na našo najvišjo goro, so se naslednje leto odločile za samostojno pohajanje po naših hribih. Toda, pozor! Korake navkreber so organizirano urezale v družbi drugih slovenskih prostovoljnih gasilk. Bilo jih je prvo leto par deset, potem je šel dober glas iz Kamnika okoli, in glej ga, zlomka, letos se jih je na peturni pohod prijavilo točno 232. Večina je bila prostovoljk, gasilk po duši in srcu, za oplemenitev šopka se je vmes zmuznil kakšen postaven fantalin, in bilo je pestro, s harmoniko na čelu in domačo nalogo: med pohodom so se morala dekleta naučiti prirejeno pesem Gremo na Menino planino.
Ni šlo brez pohodnih klobas in harmonike
Koraki so se začeli nizati na Bibi planini, večkrat je bilo treba prečkati plotove, ki ograjujejo pašnike živini, na Oltarni peči se je kolona spet sestavila v procesijo, ki jo je bilo veselje posneti. Pot se je nadaljevala proti Golemu vrhu oziroma Šavnicam do razgledne ploščadi, kjer so morale gasilke poiskati smer do domačega kraja. Peš se je med petjem pesmi rezalo do Smrekovca, po počitku in okrepčilih so mnoge šle gledat jamo Jespo v bližini Menine planine. Sledil je vzpon na Vivodnik, nato pot okoli naokoli, da se je na zemljevidu zašpilila pohodna klobasa, sledilo pa je presenečenje, ko so štajerske gasilke pohodnikom dostavile na cilj okusen golaž. Seveda se niso takoj razšle, sledile so posebne gasilske igre. Da je ta teden precej deževno in na splošno kislo vreme, se gre zahvaliti tudi gasilkam. Že med potjo so klepetale, pa seveda, kot se za babji svet spodobi, na koncu še malo opravljale ob pecivu, ki so ga napekle članice Gasilske zveze Kamnik. Preden se je potresla dlan za odlično izpeljan pohod, so udeleženke pred odhodom domov prejele od organizatoric spominske copate.
Statistika pove še, da bo najstarejša gasilka pohodnica naslednje leto dopolnila osem desetletij, najmlajša je štela manj kot dve leti, večinoma je pot predremala v nahrbtniku za nošenje otročadi po gorah. Druga najmlajša Ula je štela štiri leta, in ko so organizatorice med pohodom izvedele, da ima deklica ravno na ta dan rojstni dan, sta Minka Kramar Pestotnik in Vladka Bučevec sprožili posebno akcijo. Kako pripeljati torto na cilj, na Bibo planino za malo Ulo? Uspelo jima je in Ula je imela res poseben rojstni dan, s torto v gorah in pesmijo Vse najboljše, ki jo je zapel čez dvestoglavi zbor.
