Tudi Mima Jaušovec se je izobrazila na daljavo

LJUBLJANA – Center za dopisno izobraževanje CDI Univerzum, ki domuje na Grošljevi 4 v Ljubljani, praznuje okrogli jubilej, 60-letnico delovanja. Pojem dopisno izobraževanje so v imenu ohranili zaradi tradicije, saj je čas, ko je izobraževanje potekalo z dopisi, ki so jih pošiljali s klasično pošto, že davno minil. Pred desetletji so si namreč učitelji z učenci, ki so jim pravili dopisniki, »v resnici po pošti pošiljali učna pisma«.

Dopisna metoda izobraževanja se je okoli leta 1880 porodila v Angliji, dopisne tečaje in šole so kmalu uvedli tudi v ZDA in Franciji. Sledile so še druge države, po prvi svetovni vojni tudi Kraljevina Jugoslavija.

Učna pisma za odrasle

»Ni prihodnosti brez preteklosti,« poudarja pionirka slovenske andragogike dr. Ana Krajnc in pove: »Prvo dopisno izobraževanje v Sloveniji sega v začetek tridesetih let prejšnjega stoletja, ko so bili iz političnih razlogov odpuščeni najnaprednejši učitelji na srednji trgovski šoli. Leta 1932 je Miroslav Krajnc, eden od odpuščenih, dobil uradno dovoljenje, da ustanovi dopisno trgovsko šolo, možnost šolanja naj bi dobili tudi podeželski prebivalci. Uspešno je delovala do leta 1941, ko je pod pritiski vojne prenehala.«

Zatrtje dopisnega izobraževanja je bilo tako temeljito, da je v Sloveniji smelo znova oživeti šele leta 1957. Na pobudo Zveze borcev Slovenije sta bila ustanovljena prva dva samo njenim članom namenjena dopisna programa – knjigovodski tečaj in poslovna korespondenca. Potreba je bila tolikšna, da se je že v drugi program dopisnega izobraževanja vključilo 980 dopisnikov. Dopisni tečaj je prerasel v dopisno ekonomsko šolo, dopisna oblika izobraževanja pa v resno alternativo dotlej zelo priljubljenim večernim šolam. Prednost dopisnega šolanja za izobraževanje ob delu je med drugim tudi ta, da od kandidatov ne zahteva prisotnosti na predavanjih. Zahtevalo je veliko manj neposrednih stikov s predavatelji, študij je temeljil na učnih pismih. Obsežno gradivo je narekovalo ustanovitev posebne tiskarne in založbe Dopisne šole, ki so jo konec šestdesetih let preimenovali v Dopisno delavsko univerzo Univerzum. Z izdelavo šolskih filmov se ji je priključil tudi Sava film.

V zborniku ob letošnjem jubileju zapišejo: »Zaradi zelo fleksibilne metode izobraževanja in dobrega učnega gradiva za samostojno učenje, ki so ga uporabljali tudi v mnogih šolah za mladino po Sloveniji, se je ta oblika izobraževanja pod pokroviteljstvom DDU Univerzum razširila v razna središča po Sloveniji. Delovala so predvsem pri delavskih univerzah, na šolah za mladino in v podjetjih. Izobraževali so tudi naše zdomce v Nemčiji, in sicer v Stuttgartu, Berlinu in Münchnu.«
Dopisno izobraževanje je odraslim učencem dopuščalo več svobode in prožnosti za druge dolžnosti. Zanj so se odločali tudi nekateri uspešni športniki, kot na primer namiznoteniški reprezentant Edvard Vecko in tenisačica Mima Jaušovec. Tudi v novejšem obdobju najdemo med dopisniki marsikatero v javnosti zelo dobro poznano osebnost.

Veselila se je delovnih ponedeljkov

Nastop informacijske dobe je poštno pošiljanje učnih pisem potisnil v kot, Center za dopisno izobraževanje Univerzum se je prilagodil zahtevam računalniške tehnologije ter tudi globalizacije izobraževanja in znanja, kot poudari dr. Ana Kranjc: »Študij na daljavo je postal svetovna zadeva. Tudi najzahtevnejši študiji so dostopni na internetu, nekateri brezplačno, če študent ne želi tudi formalne diplome določene univerze. Živimo v prehodnem obdobju in družba znanja je del našega vsakdanjika.«
Ob jubileju CDI Univerzum magistrica Maja Radinovič Hajdič, predsednica Zveze izobraževalnih in svetovalnih središč Slovenije, poudari, da je vseživljenjsko učenje prepoznano kot eden najpomembnejših instrumentov osebnega in profesionalnega razvoja posameznika. Primerna pozornost naj velja tudi socialno izključenim kategorijam prebivalcev, kot so brezposelni, manj izobraženi, priseljenci, starejši.

Med oblikami izobraževanja na daljavo je prevladala elektronska, učitelji in dopisniki pa se srečujejo v spletnih učilnicah. Za izobraževanje uporabljajo facebook, twitter, youtube, videokonference in še kaj. Zaposlena na CDI Univerzum nas opomni na zapis nekdanje sodelavke Marjetke Savnik Tuma v zborniku: »Vsako nedeljo zvečer sem se veselila ponedeljkovega jutra, da grem v službo – v barako na Parmovi – med prijetne in dobrodušne kolege. Pri druženju ob kavi smo reševali strokovne pedagoške probleme, se pogovarjali o družinskih dogodivščinah in snovali načrte za izobraževalne in zabavne dejavnosti.« Pozor: Marjetka se je veselila – ponedeljkove službe!
Predvsem pa je CDI Univerzum zaslovel po tem, da je kazal zavidljivo visoko stopnjo prilagodljivosti za znanja željne dopisnike iz ranljivih skupin, kot so na primer osipniki, ki so izpadli iz šolskega sistema, brezposelni, tujci, invalidi. S pomočjo izobraževanja na daljavo so mnogi dokončali osnovno in srednjo šolo. Na Univerzumova vrata radi potrkajo mladi, a tudi upokojenci. Slednji še najčešče sedejo v središče za samostojno učenje. Vseživljenjsko učenje je tudi geslo CDI Univerzum. Da ga s sodelavci dojemajo kot svoje poslanstvo, zagotavljata naši sogovornici, organizatorki izobraževanja Mateja Vurnik in Janja Štefan, ter direktor Albert Štrancar.