Tolmačil Prešerna in krajevna imena

Po sto letih, odkar je v Ljubljani, star 58 let, umrl jezikoslovec, literarni zgodovinar, bibliotekar in prešernoslovec Luka Pintar, bo v rojstnih Hotavljah naposled dobil spominsko znamenje. Najbolj znanemu Hotaveljčanu bodo njegovi sokrajani pod vodstvom domačega Turističnega društva Slajka v nedeljo na pročelju rojstne hiše na domačiji Pri Presercu na hišni številki 1 odkrili spominsko ploščo, pripravili pogovor o njegovem življenju in delu in priložnostno razstavo ter izdali zgibanko.

Na tej kmetiji se je očetu Janezu Pintarju in materi Mariji, rojeni Justin, edini skupni otrok Luka rodil 15. oktobra 1857. Prve razrede osnovne šole je obiskoval v Gorenji vasi, višje pa v Škofji Loki. Kot dvanajstletni fantič je odšel na ljubljansko gimnazijo, kjer je bil med najboljšimi učenci. Nato je v Gradcu študiral klasično filologijo in slavistiko ter kot profesor latinščine in grščine v nemškem in slovenskem učnem jeziku najprej šest let poučeval na ljubljanski in nato osem let na novomeški gimnaziji. Leta 1898 je v Študijski knjižnici za Kranjsko (današnji Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani) na mestu skriptorja nasledil Frana Levstika in se najprej lotil selitve njenih knjižničnih zakladov na druge lokacije, saj je potres 1895. njeno stavbo močno poškodoval. Zaslužen je tudi za to, da je od tiskarja in založnika Otomarja Bamberga 1905. za knjižnico pridobil Prešernovo rokopisno zapuščino, ki še danes velja za eno največjih dragocenosti Nuka. Od 1909. do smrti 1915. je bil tudi njen ravnatelj.

Prve pesmi v gimnazijskem glasilu

»Prve pesmi je Luka Pintar objavljal v gimnazijskem glasilu, nato njegovo poezijo in črtice zasledimo v Stritarjevem Zvonu in pozneje Ljubljanskem zvonu. Večina je bila podpisana s kraticami psevdonima S. P. H. – Svitoslav Pintar Hotaveljski. Prav tako je iz nemščine prevedel nekaj veseloiger in dram in s tem sklenil svojo leposlovno žetev,« navaja dobra poznavalka njegovega življenja in dela, kustosinja v Nuku in po rodu Hotaveljčanka Helena Janežič. Potem se je posvetil slovenskemu jezikoslovju in literarni zgodovini. Skoraj dve desetletji je proučeval življenje in delo Franceta Prešerna in ob stoletnici njegovega rojstva pripravil kritično izdajo Poezij. Ukvarjal se je tudi z zbiranjem narodnega besednega zaklada, pri čemer je snov po večini črpal iz svojih spominov na deška leta iz domačega poljanskega narečja, marsikaj pa je izvedel od svojih učencev. Zbrano gradivo je deloma izročil jezikoslovcu Maksu Pleteršniku, deloma ga je objavil v Letopisu Matice slovenske. V zadnjih desetih letih so bile njegove jezikoslovne študije posvečene skoraj izključno razlagi naših krajevnih imen, zlasti koroških.

Ob obisku Preserčeve domačije nam je 74-letni gospodar Marko Kosmač pojasnil, da je v času Pintarjevega rojstva njihova hiša nosila številko Hotavlje 25, ter dodal, da se tega znamenitega rojaka spominja predvsem iz pripovedi svoje mame Frančiške. »Njen stari oče Anton Uršič je bil polbrat Luke Pintarja, največji kmet v kraju in tudi hotaveljski župan. Bistremu žlahtniku je gmotno pomagal pri njegovem šolanju v Ljubljani in Gradcu. Luka Pintar se je poročil z Marijo Kobilca, sestro znane slikarke Ivane Kobilca, in v zakonu sta se jima rodila sin Ivan in hči Mira, ki sta se občasno oglasila tudi pri nas. Še zlasti je rad prihajal njegov sin Ivan, ki je bil vnet ribič in še danes ga vidim, kako trnkari v Poljanski Sori; enkrat je iz nje potegnil res ogromnega sulca,« pripoveduje daljni sorodnik Luke Pintarja po mamini strani in ne skriva zadovoljstva, da se bo s postavitvijo spominskega znamenja na njihovi domačiji ohranil spomin na tega imenitnega Hotaveljčana. S tem se strinja tudi predsednik iniciativnega odbora za praznovanje obletnice pri TD Slajka Danilo Jezeršek in poudarja, da je to za kraj z nekaj več kot 400 prebivalci zelo pomembna stvar, saj se doslej o pomenu Pintarjevega dela ni kaj dosti vedelo.

Prva pobuda je sicer nastala že pred desetimi leti, ko sta jo dala skupaj s kiparjem Jožetom Tavčarjem iz Dolenje Žetine, po katerega zamisli je tudi narejena spominska plošča: »Ovalni kositrni reliefni portret Luke Pintarja sem izdelal na podlagi fotografije iz njegovega študentskega obdobja, na kateri se odraža njegova umirjena vedoželjnost, podoba mladega razumnika. Pripravljam pa tudi osnutek doprsnega kipa, ki naj bi ga postavili čez dve leti, ob 160. obletnici rojstva tega izjemnega kulturnika.«