Podoba džamije bo znana do konca leta
Kot so za STA pojasnili na ljubljanski občini, naj bi bil natečaj objavljen v časnikih Delo in Financial Times. Na novinarski konferenci bodo natečaj predstavili župan Janković, podžupan Janez Koželj in mufti Nedžad Grabus.
Podoba džamije v Ljubljani bo tako po končanem natečaju oktobra predvidoma znana konec leta, je za STA dejal tajnik islamske skupnosti Nevzet Porić. Nagrade prispeva islamska skupnost, prvonagrajenec prejme 30.000 evrov, drugi 15.000, tretji 10.000, predviden je tudi odkup treh idejnih projektov po 6000 evrov.
V Ljubljani bo islamski center
Islamska skupnost v Sloveniji je decembra 2008 od ljubljanske občine za dobre štiri milijone evrov kupila okoli 11.300 kvadratnih metrov veliko zemljišče.
Soglasje za prodajo zemljišča je mestni svet dal mesec pred tem, ko so sprejeli tudi prostorski akt, ki na zemljišču predvideva gradnjo islamskega centra. Glavni objekt naj bi bil visok do 12 metrov, molilnica do 24 metrov, minaret pa do 40 metrov. Za dostop do centra sta predvideni dve novi dvosmerni cesti, odlok pa predvideva tudi najmanj 450 parkirnih mest v kletnih etažah.
Za džamijo si prizadevajo že več kot 10 let
Napovedana gradnja džamije je takrat razgrela njene nasprotnike. Mestni svetnik Mihael Jarc (Lista za čisto pitno vodo) je vložil tudi pobudo za začetek referendumskih postopkov, a jo je Mestna občina Ljubljana zavrnila. Pol leta za tem, junija 2009, je upravno sodišče s sodbo v celoti zavrnili tožbo, ki jo je zaradi zavrnitve pobude vložil Jarc.
Islamska skupnost si za džamijo v Sloveniji prizadeva že desetletja. Pred nekaj leti je bila lokacija za džamijo že predvidena ob Cesti dveh cesarjev, a so načrti padli v vodo.
Finančna pomoč od države ali iz tujine?
Na vprašanje, kakšne so pravne možnosti, da islamska skupnost dobi finančno pomoč od države ali občine, je njihov odvetnik Miro Senica odgovoril, da v pravnih predpisih za to ni nobene ovire. Ob tem je spomnil, da je bila pomoč pred dobrima dvema letoma že obljubljena, a je padla v vodo.
O vrednosti projekta v islamski skupnosti danes še niso želeli ugibati, so pa potrdili, da so se za donacije dogovarjali tudi v Katarju, Kuvajtu in Savdski Arabiji. »Imamo veliko obljub, a še nič konkretnega,« je dejal Grabus.
