V večini primerov so dobrine manjše od potreb, zato moramo z njimi racionalno ravnati. S problemom, kako z omejenimi viri zadovoljiti čim več potreb, se ukvarja ekonomika. Tako kot poskuša vsako gospodinjstvo z danimi dohodki vsak dan čim bolj racionalno ravnati, bi tudi od Cerarja in Mramorja pričakovali, da bosta znala določiti nacionalne prioritete javne porabe denarja. Z drugimi besedami, ker so javna sredstva omejena, bi jih morali najprej nameniti za tiste namene, kjer je javna korist največja.
Če bi vlada upoštevala temeljna načela ekonomike, se v zadnjih dneh ne bi zdelo, kot da je vsa država v kaosu. Medtem ko se je finančni minister po eni strani odločil, da bo s proračunskim denarjem kupoval delnice zavarovalnice, pa po drugi strani ne najde dovolj denarja za zdravstvo, za policiste in gasilce, da o nevzdrževanih cestah sploh ne govorimo. Denar torej očitno je, a ga država porablja za zadovoljevanje napačnih potreb. Načrtovani nakup dvoodstotnega deleža Pozavarovalnice Sava bo državo stal nekaj milijonov evrov, pri čemer nikomur ni jasno, zakaj država sploh porablja javni denar za nakup delnic pozavarovalnice. Nakup teh je namreč tudi neskladen s strategijo upravljanja državnih naložb, saj država te gospodarske družbe sploh ni uvrstila med strateške naložbe. Ali je potem sploh nenavadno, da se v državi vrstijo protesti različnih skupin, od policistov, zdravnikov do poklicnih gasilcev, ki iz dneva v dan poslušajo, kako je treba zategniti pas in da ni denarja niti za najnujnejšo opremo? Funkcija države ni, da vlaga v delnice zavarovalnic, še posebno če tega sploh nima opredeljeno v svoji strategiji upravljanja državnih naložb. Po drugi strani pa lahko med temeljne naloge države uvrstimo prav razvoj zdravstvene, varnostne in socialne infrastrukture. Zdi se, da bi se vlada lahko izognila protestnemu valu, ki smo mu bili priča pretekli teden. Samo nekaj več zdravega razuma, upoštevanja javnega interesa in sledenja načelom čim bolj ekonomične porabe javnega denarja bi bilo potrebno.
