POSLI V ZDRAVSTVU

Tanja Frantar Zabret: usodna ženska slovenskega zdravstva?

Objavljeno 03. april 2014 17.44 | Posodobljeno 03. april 2014 17.44 | Piše: T. L.

Tanja Frantar Zabret se že desetletja pojavlja v odmevnih zgodbah slovenskega zdravstva.

Rad ima tudi Playboyeve zajčice (foto: Mediaspeed.net).

LJUBLJANA – Slovensko zdravstvo pretresa nova afera: preiskovalci NPU in kriminalisti so danes obiskali dom v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Simona Vrhunca, preiskovali naj bi tudi dobavitelja medicinske opreme Medicoengineering s sedežem v Trzinu in direktorico Tanjo Frantar Zabret. Obeh domnevnih akterjev današnje akcije nam ni uspelo priklicati za komentar. In če je Simon Vrhunec v javnosti kar dobro poznan, pa si poglejmo, kdo je Tanja Frantar Zabret. 

Nikakor ne gre za neznanko, njeno ime je s slovenskim zdravstvom povezano že leta. In poslovanje podjetij, v katerih je delovala, je ves čas tesno v stiku z vodilnimi osebami v zdravstvu. Je torej Frantar Zabretova usodna ženska slovenskega zdravstva? 

Začela je s športno opremo, po naključju zašla v medicino

Poglejmo najprej, kaj je sama o sebi zapisala leta 2011 za spletno revijo IBS poročevalec. S podjetništvom se je začela ukvarjati pri šestnajstih letih, ko je trgovala s športnimi izdelki, »zase in za prijatelje«. V svet medicine je vstopila nekaj let kasneje. Zapisala je, da je povsem naključno začela pot v zasebnem podjetju, ki je trgovala s potrošnim laboratorijskim materialom. »Mnogi so me večkrat vpraševali, kako se kot ženska znajdem v poslovnem svetu, kjer prevladujejo moški. V konkurenci nimam občutka, da bi se me moški bali, ker sem ženska. Živim v svetu, kjer ni prostora za strahopetneže, najsi bodo to moški ali ženske. V svojih bogatih izkušnjah sem doživela tudi nizke udarce in razočaranja pri obeh spolih.« Pravi, da se konkurence ne boji, zaveda pa se, da obstaja. »Kot rečeno, osredotočim se na trening in računam, da sem na tekmo pripravljena bolje od tekmeca.«

Leta 2011 je še menila, da tudi v časih, »ko se izraz 'kriza' dokaj pavšalno uporablja za taka in drugačna opravičila, smo v podjetju ustvarili dvig poslovanja, se razširili na dodatne močne evropske trge in obogatili tri delovna mesta.«

Poroka s 40 let starejšim lobistom

Tanja Frantar je poslovno pot začela po končani srednji ekonomski šoli v podjetju znanega lobista Boža Dimnika. Kot so leta 2006 zapisali v Dnevnikovem Objektivu, se je s približno 40 let starejšim šefom kasneje poročila, skupaj sta med drugim prodajala naprave za ultrazvok slovenskim bolnišnicam. Nato je spoznala zdajšnjega moža, Igorja Zabreta. Oba sta bila poročena in oba sta se ločila ter začela sodelovati tudi poslovno. Po pisanju Objektiva sta Božu Dimniku speljala poslovnega partnerja, nemškega izdelovalca miz Maqueta.

V Objektivu so že pred osmimi leti zapisali: »Morda je še najbolj presenetljivo dejstvo, da sta zakonca Zabret z Maquetom navezala zelo trdno poslovno vez. Marsikdo, med drugim tudi ministrstvo za zdravje prejšnje vlade, je poskušal vez pretrgati, a so Nemci vztrajali, da je njihov edini zastopnik za Slovenijo njuno takratno podjetje Aico Med.«

Po podatkih Supervizorja je Medicoengineering z UKC Ljubljana od januarja 2003 do aprila letos sklenil za skoraj 7,7 milijona evrov pogodb. 

Zaradi preplačanih miz odletel Rode

Ko so pred več kot desetimi leti v UKC Ljubljana brez javnega razpisa kupili 38 operacijskih miz in jih menda krepko preplačali, je bilo v posel vpleteno tudi njeno podjetje, ki ga je tedaj že vodila z Zabretom. Za mize znamke Maquet je UKC plačal več kot 1,1 milijarde tolarjev, medtem ko se številke o znesku preplačila razlikujejo. Zaradi nakupa je leta 2003 (in v času ministrovanja Dušana Kebra, ki je močno kritiziral nakup miz) odstopil tedanji generalni direktor kliničnega centra Ljubljana Primož Rode, ki je bil podpisnik pogodbe. 

UKC Ljubljana je nato tožil Medicoengineering zaradi operacijskih miz, zahtevali so ničnost pogodbe in začasno odredbo o prenehanju odplačevanja dolga. Kot poroča STA, je tožbo leta 2009 sprožil prav Vrhunec, ki je bil v času nabave operacijskih miz državni sekretar na ministrstvu za zdravje in član sveta zavoda UKC Ljubljana. Nato sta se UKC in Medicoengineering leta 2011 poravnala. Poravnava je bila vredna 530.000 evrov, Medicoengineering pa je ta znesek poravnal s servisiranjem opreme.

Donacija, ki to ni bila ...

V javnosti pa je odmevala tudi 'donacija' 18 operacijskih miz štirim slovenskim bolnišnicam in ljubljanskemu onkološkemu inštitutu, ki naj bi jih leta 2006 ponudil Medicoengineering. Gre za še eno razvlečeno zgodbo o igrah pri javnih razpisih za nakup medicinske opreme.

Vse se je začelo z razpisom, ki ga je tedanji minister Andrej Bručan razveljavil, po novem razpisu pa se je ministrstvo odločilo, da med štirimi prijavljenimi podjetje pogoje razpisa izpolnjujeta le dve – Sanolabor in Medicoengineering (tedaj še Aico-med). Glede na ceno pa je minister izbral prvo podjetje. Državna revizijska komisija je nato ugotovila, da je ministrstvo za zdravje pri razpisu delovalo nezakonito, eden od prvotnih prijaviteljev – podjetje Mollier iz Celja – pa je zahteval revizijo postopka. In nato je sledila ponudba Medicoengineering za donacijo. Minister je najprej pristal na donacijo, pogodbe pa ministrstvo kljub vsem velikim besedam s podjetjem ni podpisalo. Podjetje bi namreč mize dobavilo, za njihovo plačilo pa naj bi v dveh mesecih poskrbela kar slovenska podjetja. In tu so v prvi vrsti nastopila podjetja z državnim deležem, torej davkoplačevalskim denarjem.

... Drnovšek o manipulaciji vseh manipulacij

Tedaj je Janez Drnovšek o vsem skupaj zapisal: »Razveselil sem se, ko sem slišal, da bo podjetje Medicoengineering darovalo operacijske mize kliničnemu inštitutu in da bo tako pozitivno zaključena nesrečna zgodba z razpisi in manipulacijami na račun bolnikov in davkoplačevalcev. Vendar, kaj slišim? Da Medicoengineering ni čisto zares podaril miz. Da zdaj išče druge donatorje, ki bodo zbrali potrebna sredstva za mize. In da lobirajo predvsem pri podjetjih v državni lasti. Torej Medicoengineering v resnici ne bi daroval miz, temveč bi jih prodal za denar, ki bi ga zbrale državne firme, torej posredno davkoplačevalski denar?! Če je to res, bi bila pa to manipulacija vseh manipulacij.«

No, iz donacije na koncu ni bilo nič. Medicoengineering je od ponujene donacije odstopil, ko je Bručan po opozorilih podjetju postavil dva pogoja: da donator ne sme uveljavljati izključne pravice do vzdrževanja opreme in da podjetja, v katerih ima država svoj lastniški delež, pri donaciji ne smejo sodelovati. 

Zapletov z nakupom 18 operacijskih miz pa z neuspelo donacijo seveda še ni bilo konec, vendar pa nadaljnjega razvoja dogodkov na tem mestu ne bomo obujali.

Zgodba o donatorstvu sega daleč nazaj

Ni pa bila to prva donatorska zgodba akterjev v današnjem podjetju Medicoengineering. Po pisanju revije Mladina izpred let so na oddelku za abdominalno kirurgijo UKC imeli staro ultrazvočno napravo, ki je bila nujno potrebna menjave. Frantarjeva je nekdanjemu predstojniku oddelka za abdominalno kirurgijo dr. Vladislavu Peganu ponudila pomoč pri iskanju donatorja. Nakup je leta 1998 finančno podprl Telekom, ki ga je takrat vodil Peter Tevž. Podatki o tem, koliko denarja so donirali, niso povsem jasni. Tiskovni predstavnik Telekoma Boris Ziherl je po pisanju Mladine tedaj trdil, da je bila pogodba vredna 7,9 milijona tolarjev, na abdominalni kirurgiji pa razpolagajo s predračunom v višini dobrih 16 milijonov tolarjev. Frantarjeva je pomoč pogojevala s tem, da aparat kupijo prek njenega tedanjega podjetja Sono-prom. Decembra leta 1998 je Frantarjeva ultrazvočno napravo sicer res dobavila, menda pa so bili kirurgi nad njo razočarani.

Vrhunec v promocijskem spotu podjetja

Zadnja v vrsti afer, v kateri nastopa Tanja Frantar Zabret in v katero se je zapletel tudi prvi mož UKC Vrhunec, pa sega le nekaj mesecev nazaj, ko se je Vrhunec skupaj z medicinsko sestro pojavil v videoposnetku Medicoengineeringa. Mimogrede, istega podjetja, ki je na razpisu dobilo posel vzdrževalca 41 operacijskih miz v zavodu. Vrednost vzdrževalne pogodbe, ki je sklenjena za dobo treh let, namreč znaša skoraj 771.000 evrov (z DDV). Zaradi posla je Vrhunec odredil interni nadzor. Zdaj bo UKC, kot je poročal STA, Medicoengineeringu plačal le, če se bo miza pokvarila. Ura serviserja bo stala 55 evrov. Razlika bo tudi v tem, da stara pogodba vključuje rezervne dele, v novi jih ni. UKC jih bo plačeval sproti, po ceniku.

Pa se vrnimo k promocijskemu posnetku. Vrhunec je nastop branil, češ da so mu v Medicoengineeringu zagotovili, da bo njegova izjava, v kateri hvali podjetje in opremljenost operacijskih dvoran, zgolj za interno uporabo in je tudi zahteval umik videoposnetka z njihove spletne strani. 

Na spletni strani podjetja posnetka res nismo našli, je pa zato še vedno dostopen na profilu, ki ga je podjetje Medicoengineering ustvarilo na spletni strani video omrežja Vimeo.

Reconstruction of Hematology Clinical Department from Medicoengineering on Vimeo.

Sodba jasna: Vrhunčevo dejanje nedopustno

A sodba Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o Vrhunčevem nastopu je bila jasna: na vprašanje, ali javna uslužbenca lahko nastopita v oglasnem spotu zasebnega podjetja, ki sodeluje z javnim zavodom, so odgovorili, da ne. Tudi nekdanjemu ministru za zdravje Tomažu Gantarju se je to zdelo nedopustno.

Oster je bil tudi predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. Ko so decembra lani za generalnega direktorja UKC Ljubljana ponovno izbrali Vrhunca – vlada ga ob vseh težavah z iskanjem zdravstvenega ministra, ki je ne bi predčasno popihal z ministrstva, še ni potrdila –, je dejal, da bo potrditev mandata znak, ali vlada misli resno z bojem proti korupciji, češ da nekdo, ki snema reklame za razvpito podjetje Medicoengineering, ne bi smel niti pomisliti, da bo direktor najvišje zdravstvene strokovne institucije v Sloveniji. 





Deli s prijatelji