ŠKOFJA LOKA – »Morda se je za nekatere res začel veseli december, za vse pa nikakor ne,« je ob pogledu na močno poškodovano mačko, staro kakšno leto, komentirala Monika Koprivnikar iz škofjeloškega Društva za pomoč živalim Žverca. Mačka, ki so jo v zavetišče Mačji dol prinesli iz škofjeloške vasi Virmaše, je bila tako poškodovana, da so ji morali sredi tega tedna v veterinarski ambulanti Trata odrezati rep. Kako je tribarvna muca staknila tako hude poškodbe hrbtenice, ni znano. Poznavalci veterine sklepajo, da takšnih poškodb ni dobila po neprijetnem srečanju z avtomobilom ali psom, temveč jo je po hrbtu najverjetneje krepko udaril neznani brezvestnež. Ni prvič, da so se v mačjem zavetišču, ki v Škofji Loki deluje več kot tri leta, srečali s takšnimi primer(k)i.
»Mačka se je v začetku tedna, močno poškodovana in onemogla, zatekla na teraso ene od hiš v Virmašah. Stanovalci, ki so zaslišali njeno mijavkanje, so jo takoj pripeljal v veterinarsko ambulanto na Trati. Imela je poškodbe nad repom, zato je sprva kazalo, da gre za pasji ugriz,« začne pripovedovati Koprivnikarjeva, vodja škofjeloškega zavetišča Mačji dol. Muci, ki so ji že nadeli ime Neža Nyana, so ponudili prvo veterinarsko pomoč, nato pa so jo čez noč namestili v zavetišče Mačji dol. A ko je Koprivnikarjeva naslednji dan vstopila v zavetišče in želela pozdraviti novo stanovalko, jo je stisnilo pri srcu: »Ponoči se je muca močno zgrizla ob repu. Na zadnjem delu njenega telesa je zazevala grozljiva poškodba, rana je bila odprta vse do črevesja. Videlo se je, da ima prekinjeno hrbtenico. Jasno je bilo, da ne gre za čisto običajen pasji ugriz, zato sem jo odnesla do veterinarske ambulante.«
Tam se je veterinarka Tjaša Kosmač, ki bi znala iz rokava stresti še katero nič manj kruto zgodbo o posledicah mučenja živali, hitro lotila dela: »Med križnico in repom so bile vidne hude poškodbe. Rep je bilo treba odstraniti, kar je bilo zahtevno delo, saj je bila poškodba stara že nekaj dni, zato je okoli rane že vse gnilo. Na trenutke se mi je zdelo, da režem mrtvo žival.«
Mlada veterinarka je jutro po obsežnem posegu, ki je trajal okoli tri ure, z optimizmom pogledovala proti mali muci Neži Nyani. Medtem ko je ta že živahno raziskovala veterinarsko ambulanto, je njena rešiteljica pripovedovala: »Sprva se je muca med hojo opotekala, ker je izgubila rep, ki služi za ravnotežje. A danes je že nekoliko bolje. Upamo tudi, da se bodo rane hitro zacelile.« Kot rečeno, se veterinarka tokrat ni prvič soočila s poškodovano živaljo, ki jo je verjetno mučila človeška roka. Se na takšne prizore navadiš ali vedno znova ostaneš brez besed? »Navadiš se nikoli. In tole, kar smo imeli ta teden, je bilo res grozno,« iskreno odgovori sogovornica.
Ne samo v Škofji Loki, ampak tudi drugod po Sloveniji se večkrat zgodi, da veterinarji v ambulante dobijo muce, kužke in druge živali s hudimi poškodbami, ki jih je po vsej verjetnosti povzročil človek. Še vedno je veliko takšnih, ki imajo streljanje domačih živali za nekakšen – nadvse izprijen – hobi. Še dandanes veterinarji v ambulante dobivajo živali, poškodovane z ostrimi predmeti, ki jim jih je v telo verjetno zarila človeška roka. Mnoge takšne zgodbe še dandanes ostanejo skrite očem javnosti, le redke zaidejo v medije. Kdo živalim povzroča takšne bolečine in zakaj to počne(jo), pa največkrat ostaneta vprašanji, na kateri nikdar ne izvemo pravega odgovora. Predvsem mačke so v očeh mnogih še danes pač nekakšen potrošni material, ne pa živali, za katere bi morali lastniki ustrezno skrbeti. Se bo takšno mišljenje kdaj spremenilo?
| Zavetišče Mačji dol je natrpano Čeprav takole na zimo v škofjeloško mačje zavetišče največkrat prenehajo prihajati nove stanovalke, je letos drugače. »Trenutno imamo približno 40 živali, kar je veliko. Takole proti koncu leta je bilo v preteklih letih v Mačjem dolu veliko bolj mirno, letos pa tudi decembra sprejemamo nove živali,« pojasni Monika Koprivnikar, ki v zavetišču za zapuščene muce iz treh škofjeloških občin skrbi od maja 2012, ko so v Škofji Loki odprli mačje zavetišče. Tudi prostovoljci v Mačjem dolu so v slabih štirih letih videli marsikaj – od na pol mrtvih muck, ki so jih ljudje brez srca strpali v kartonaste škatle in pustili na žgočem soncu, mačke, najdene v zabojniku s pomijami, pa vse do številnih muc, ki so jih v zadnjem trenutku rešili pred smrtjo. Žal še vedno velja, da se mnogi raje znebijo mačjega naraščaja, kot pa da bi pravočasno poskrbeli za sterilizacijo in kastracijo. Čeprav sterilizacija stane nekaj deset evrov oziroma toliko, kot bi v trgovini odšteli za par malo boljših škatel mačjih briketov … |
Zavetišče Mačji dol je natrpano
Čeprav takole na zimo v škofjeloško mačje zavetišče največkrat prenehajo prihajati nove stanovalke, je letos drugače. »Trenutno imamo približno 40 živali, kar je veliko. Takole proti koncu leta je bilo v preteklih letih v Mačjem dolu veliko bolj mirno, letos pa tudi decembra sprejemamo nove živali,« pojasni Monika Koprivnikar, ki v zavetišču za zapuščene muce iz treh škofjeloških občin skrbi od maja 2012, ko so v Škofji Loki odprli mačje zavetišče. Tudi prostovoljci v Mačjem dolu so v slabih štirih letih videli marsikaj – od na pol mrtvih muck, ki so jih ljudje brez srca strpali v kartonaste škatle in pustili na žgočem soncu, mačke, najdene v zabojniku s pomijami, pa vse do številnih muc, ki so jih v zadnjem trenutku rešili pred smrtjo. Žal še vedno velja, da se mnogi raje znebijo mačjega naraščaja, kot pa da bi pravočasno poskrbeli za sterilizacijo in kastracijo. Čeprav sterilizacija stane nekaj deset evrov oziroma toliko, kot bi v trgovini odšteli za par malo boljših škatel mačjih briketov …
