Predpustno sredo je Slovenijo spet pobelilo. Skupna višina snežne odeje je v visokogorju od 190 do 260 cm, na Gorenjskem okrog 70, v hribovitih predelih v osrednji državi malo nad 20. Nižinski del osrednje Slovenije ima snega manj, od 6 do 21 cm, proti vzhodu in jugovzhodu je kopno.
Pod nogami hrusta
Vstop v predpraznični kulturni dan je bil delno jasen, občasno je Slovenijo prekrivala oblačnost. Temperature so spet padle pod ničlo. V krajih s snežno odejo je hrustalo pod nogami. Najnižje jutranje temperature zraka so bile od –9 do –4 °C , v alpskih dolinah in na planotah Notranjske do –12, ob morju malo pod 0, najvišje dnevne od –1 do 4, na Primorskem do 9 °C. Suho in hladno vreme se za zimo tudi spodobi.
Če se spomnimo na lansko pustno nedeljo, je tudi dele osrednje Slovenije ponekod kot pustne krofe posladkala nekajcentimetrska snežna odeja. V okoliških hribih ga je zapadlo od 20 do 30 cm. Sneg je bil prav tako moker. Pretežno jasna pa je bila pepelnična sreda. Pregovor pravi: Kakor vreme pepelnice kaže, tako tudi celi post se skaže.
O pepelnici
Po pustnem torku se s pepelnično sredo začenja post, prav na pepelnično sredo pa velja strogi post. Pepelníca je premakljiv praznik v katoliškem koledarju. Praznuje se na sredo, 46 dni pred veliko nočjo. Cerkev je ta praznik uvedla po letu 1091. Njegova bistvena značilnost je obred pepeljenja – posipanja s pepelom. Pri tem duhovnik vernikom na čelo s pepelom nariše znamenje križa in zraven izreče besede: »Spominjaj se, da si prah in da v prah se povrneš!
Pepeljenje
je bilo znano že prej in v Stari zavezi zasledimo, da so se ljudje oblekli v raševino in se potresali z pepelom. S tem je povezanih več šeg in običajev. V Prekmurju je ta dan prva na nogah gospodinja, vsi drugi morajo počakati v posteljah. Gospodinja pride do vsakega z lončkom Benediktove vode. To je juha iz svinjske glave, skuhane na pustni torek. Vsakemu družinskemu članu z njo zmoči podplate in tako naj bi bil varen pred strupenimi piki, ranami in vsem hudim. S to vodo potem gospodinja pokropi še vso hišo, hlev in okrog poslopij.
V Beli krajini
ponekod otrokom na pepelnično jutro namažejo roke in noge s pomijami od pustnega dne. Menda kot bran, da jih poleti ne bi pikale kače. Živini z istim namenom namažejo noge in gobec.
Jabolko
Če v Prekmurju na pepelnično jutro vržeš lepo rdeče jabolko v vodo, boš vse leto lepo rdeč. Ponekod šele na pepelnico pokopljejo Pusta, drugje ga že na pustni torek. Ponekod pa s slamo ali žaganjem nagačenega Pusta pokopljejo, zažgejo ali vržejo v vodo (npr. v Krko, Tolminko, Mežo, Savo).
Znana je tudi navada, ki je v marsikaterem kraju še vedno živa, da od pusta do velike noči ni nobene ohceti. Včasih je bilo največ porok prav na pustno soboto. Deklet, ki se niso omožila v predpustu, so morala vleči ploh po vasi.
Že Valvasor je s tem v zvezi zapisal: »Če vipavski fantje zanesljivo vedo, da gre dekle v trideseto leto, pa vendar še ni oddano, se mora z njimi sporazumeti in nekaj plačati, sicer mora vleči ploh. Vežne duri snamejo in jo vprežejo vanje. Tako jih mora na pepelnico vleči po vasi.« Mislim, da komentar v današnjem času ni potreben.
Ptice se šopirijo
Vsaka zima prinese tudi mrzle dni. Lani je mrzlo obdobje trajalo od zadnjih dni januarja do sredine februarja. Število zaporednih dni, ko tudi najvišja dnevna temperatura ni presegla 0 °C, je v Ljubljani doseglo 14. Letos ne beležimo tako hudega mraza.
Ptice pozimi našopirijo perje, da zadržijo več zraka, ki je dober toplotni izolator. Živali si za valjenje ali preživetje zime pripravijo gnezda ali brloge iz suhljadi, trave, listja, lubja, ki zadržujejo mirujoči zrak. Takšni so svizci, ki si obdajo rov s suho travo in vhod zamašijo z zemljo in kamni. Živali na mrzlih polarnih območjih se znajo odlično prilagoditi ekstremnim razmeram. Številne vrste imajo kožuh, ki je v zimskem času zaradi tolšče gostejši. Ljudje pa …
Plazovi in veter
Ker nas beli vrhovi pogosto zvabijo medse tudi pozimi, se je treba zavedati, da obstaja velika nevarnost snežnih plazov in tudi mraza. Preden se odpravimo v gore ali tudi na nižje vrhove, preglejmo podatke na spletni strani ARSO o snežnih razmerah, nevarnosti plazov, napovedi za gorski svet (http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/gore.html).
V zimskem delu leta nas večkrat bolj zebe, kot lahko pričakujemo glede na temperaturo zraka. Glavni krivec je veter. Za ocenjevanje njegovega učinka so razvili poseben ohladitveni indeks (angleško wind chill index). Telo ob vetrovnem vremenu hitro izgublja toploto, zato je občutek mraza veliko močnejši, kot bi bil pri enaki temperaturi ob brezvetrju. Kako zelo veter ojača občutek mraza, je lepo razvidno iz preglednice (obstaja več različnih indeksov, ki se nekoliko razlikujejo glede na to, kako so določeni posamezni parametri, na primer vlaga itd.).
Valentinovi leska in tisa
Tla ostajajo hladna, temperature pod snežno odejo so v površinskem sloju blizu ničle, le na Primorskem, kjer snega ni, so okrog 6 °C. Kljub toplim dnevom januarja se večji premik rastlinskih sokov ob hladnih februarskih dneh ni nadaljeval.
V slovenski kulturni dediščini je valentinovo sicer znano kot dan, ko se začne prebujati narava. Rahlo prebujanje je res opaziti v celinskem delu države, kjer je v zraku lokalno že visoka koncentracija cvetnega prahu leske, prahu jelše pa nizka. V zraku so tudi posamezna zrna tise. V Primorju cvetijo leska in cipresovke, v zraku so tudi posamezna zrna jelše in jesena. Korenine praznika so poganske in so povezane z željami po novem življenju, plodnosti in rasti v pomladnem obdobju, ki je bilo prvotno začetek novega leta. Današnji pomen pa je valentinovo dobilo šele po visokem srednjem veku, ko se je razvila zamisel o romantični ljubezni. Danes je podobno kot vsi večji prazniki močno skomercializiran. Zaslugo za uvedbo valentinovega, kot je danes znano po vsej Sloveniji, imajo tiskani mediji iz konca 80. let 20. stoletja.
Napoved
Pust res ni pregnal zime. Po ponedeljkovem mrzlem jutru so se padavine okrepile in razširile nad vso Slovenijo. Po nižinah Primorske je deževalo, drugod snežilo. Temperature so bile krepko pod ničlo, na Primorskem od 1 do 6 °C. V sredo bo oblačno, občasno bo še snežilo, na Primorskem pa bo po večini brez padavin. V četrtek bo pretežno oblačno, ponekod v notranjosti bo še naletaval sneg. Na Primorskem bo oba dneva pihala zmerna burja.
Od petka do torka bo največ sončnega vremena na Primorskem, drugod pa bo delno jasno, predvsem od nedelje do torka občasno tudi pretežno oblačno, vendar po večini brez padavin. Nekatere nižine bo občasno pokrivala nizka oblačnost.
12. februar 1998
V severovzhodni Sloveniji je bilo popoldne za februar izjemno toplo, ponekod celo najtopleje od začetka meritev. V Gornji Radgoni se je živo srebro povzpelo do pomladanskih 23 °C, v Murski Soboti so izmerili 21,7, v Velikih Dolencih na severovzhodu Goričkega 21,6, v Mariboru 21,3 in v Jeruzalemu v Slovenskih goricah 20,5 °C.
