VOLČE

Studenec jih je obvaroval kuge

Objavljeno 10. marec 2016 09.40 | Posodobljeno 10. marec 2016 09.42 | Piše: Primož Hieng
Ključne besede: Volče

Volče so največja vas na desnem bregu Soče v občini Tolmin, krajani pa so lani praznovali tisočletnico prve omembe svojega kraja. Pražupnija v Volčah, matična cerkev celotnega Gornjega Posočja in tudi Tolminskega, je spadala na vplivno območje Čedada, njen prvotni sedež pa je bila cerkev sv. Danijela. Domnevajo, da je bila ustanovljena v 10. stoletju, prva pisna sled iz leta 1015 pa kaže, da je bila v tem času že globoko ukoreninjena.

Volče so največja vas na desnem bregu Soče. Foto: Primož Hieng

V tem letu je oglejski patriarh Janez IV. proštu in kanonikom sv. Štefana v Čedadu med drugim že podelil desetino župnije Volče. Hkrati gre za najstarejši historični zapis na Tolminskem, Walzana, kar je latinski zapis starejše slovenske oblike Volčane. Obstoječe krajevno ime je skrčena oblika, pri čemer pa ni znano, ali izhaja iz osebnega imena Volk ali iz občega volk.

Župnija Volče ima poleg župnijske cerkve sv. Lenarta še štiri podružnične cerkve – sv. Danijela v Volčah, sv. Florijana v Volčanskih Rutih, Marijinega imena na Mengorah in sv. Marije Magdalene na Selah pri Volčah.

V jedru Volč, ob glavni cesti, ki pelje skozi vas, je nad vodnim izvirom Na zdencu postavljeno zahvalno gotsko znamenje. Leta 1479 je morila kuga, črna smrt. Umirale so cele družine. Voda studenca, ki nikoli ne presahne, je baje številne kužne bolnike ozdravila. Poleg tega se nobena od družin, ki so živele v bližini izvira, ni okužila s kugo. V zahvalo so tu postavili kužno znamenje, ki naj bi ljudi varovalo pred vnovičnim izbruhom te bolezni.

Kamnito znamenje uvrščamo med najpomembnejša stebrasta znamenja na Slovenskem. Je najstarejše ohranjeno, saj ga umeščamo v drugo polovico 15. stoletja. Letnica 1588 na trupu stebra označuje prvo obnovo. Posebno umetnostno ceno dajejo znamenju štirje reliefi, ki upodabljajo križanje, Marijo z detetom in vstajenje, žal pa je stoječa svetniška figura slabo ohranjena.

Kužno znamenje stoji kot nadgradnja vodnega zajetja Na zdencu. Voda priteka iz dveh stiliziranih kamnitih glav in se zbira v kamnitem koritu. Včasih so vaške gospodinje tu zajemale vodo, služilo pa je tudi za napajanje živine. Tudi danes prihajajo ljudje sem po vodo, saj naj bi po izročilu pripomogla k boljšemu počutju, še posebno naj bi koristila sladkornim bolnikom.

Vodovod do topniških enot

Ob novi asfaltirani cesti, ki iz vasi Volče pelje proti mejnemu prehodu z Italijo Solarji, naletimo na vodna zajetja Zdenci iz leta 1915. Iz Zdencev je bil speljan vodovod za oskrbo topniških enot, ki so bile razporejene vzdolž grebena nad Kamnico. Od tu je bil vodovod speljan tudi v dolino. Zajetje ima svojstveno arhitekturo in je zato zanimiv pomnik kulturnozgodovinske dediščine.

Ledinsko ime Zdenci je izpeljano iz besede studenci, saj je na tem območju več izvirov. Zdenci so v preteklosti služili napajanju živine, ki se je pasla na planinah. Ob košnji so k izvirom hodili zajemat vodo za kosce. Voda izvirov Zdenci je čista in hladna. Priteka iz skale in nikoli ne presahne. Ljudsko izročilo pravi, da je dobra in zdravilna, in sicer za ledvice, srce, kri in celo oči.

V bližnjih Volčanskih Rutih je kar več zdravilnih izvirov, ki jih opisuje zloženka Skrivnosti žive vode – kužno znamenje. Pri zaselku Draga izvira Bucinova voda. Nikoli ne presahne, tako da je pozimi topla, poleti pa hladna in osvežujoča. Pitje studenčnice naj bi pomagalo premagovati prebavne težave ter krepiti telo in duha.

Med prvo svetovno vojno so v Beriju nad Ušnikom (430 m) italijanski vojaki iz mesta Como uredili betonsko zajetje. Imena vojakov so vpisana na hrbtni strani. Dobra voda tega izvira ima energijske lastnosti zdravilne vode.

Med Volčami in Solarji se v Kamnico izlivata potoka Bela in Črna voda. Tudi njuna izvira nikoli ne presahneta. Bela voda vsebuje veliko apnenca. Po pripovedovanju domačinov naj bi umivanje z njo izboljševalo vid. Za gašenje žeje pa so nekdaj raje zajemali Črno vodo.

 

Deli s prijatelji