KAM?

Strojanovi v izvidnici, Ambrus že na nogah

Objavljeno 17. maj 2012 13.14 | Posodobljeno 16. maj 2012 22.58 | Piše: Sebastijan Ozmec

V Ambrusu opozarjajo, da bo v tem primeru veliko bolj krvavo, kot je bilo.

Nekdanja parcela Strojanovih trenutno sameva. Foto: Dejan Javornik

AMBRUS – »Domačini ne bomo pustili, da pridejo nazaj. Kakor smo nastradali s temi Cigani, absolutno ne,« nam je vsa razburjena zatrjevala vaščanka Ambrusa. »Deset minut do petih sem prišla domov. Ob petih me je klicala prijateljica iz Ivančne Gorice, da so Strojanovi že prišli na parcelo in da so tam tudi domačini. Sem ji rekla, da sem se ravno mimo peljala, pa ni bilo nobenega. Potem sem po televiziji malo prej slišala, da so tukaj. Sem pustila vse delo, sedla v avto in se pripeljala,« nam je še razlagala, kako bi s svojim telesom, tako kot vsi preostali vaščani, preprečila vnovično naselitev zloglasne romske družine na Dolenjskem.

Kmečki punt

Na cestici, ki pelje mimo nekdanje parcele Strojanovih, po dogodkih izpred šestih let še nikoli ni bilo toliko avtomobilov, ki so se vozili gor in dol ter oprezali, ali se morebiti ne skrivajo v gozdu, kot v torek zvečer. Sem in tja se je kdo ustavil, rekel kakšno besedo s sovaščani in nato spet odpeljal, ko je videl, da gre za lažni alarm. Ambrušani sploh niso potrebovali kriznega sestanka in dogovora, saj so tako povezani, da bi tudi brez tega v trenutku postavili barikado, če bi bilo treba. »Ne rabimo sestanka. Moški se med sabo že v oštariji vse zmenijo.«

Napetost v zraku

V lokalni gostilni je bilo čutiti napetost, saj so bili domačini odločeni, da Strojanovih v njihov kraj ne bo več: »Saj sami vedo, da nimajo tukaj kaj iskati, znajo pa provocirati. Gre samo za izsiljevanje. Rekli so, da bodo ostali na Rojah, če jim država plača elektriko.« Nihče ni verjel, da bodo toliko nori, da bi prišli v okolje, ki jih noče. Zato nas je začudilo, da na cesti ni bilo opaziti niti policistov niti okrepljenih vaških straž. Pa smo izvedeli, da se možje v modrem že nekje skrivajo in čakajo, domačini pa bi takoj odreagirali: »To bi takoj telefoni začeli peti, še ko bi bili nekje med Ivančno in Muljavo. Iz druge strani pa sploh ne bi prišli, saj so v Strugi že spucali puške. Če bo še enkrat zaropotalo, bo veliko hujše, kot je bilo pred šestimi leti.«

Agresivni samo, kadar so pod vplivom mamil

Tudi vaščanka pri kakšnih šestdesetih ni mogla nemo opazovati dogajanja in je prišla na cesto: »Cigani so agresivni samo, ko so pod mamili, drugače so pa kot zajci. Mi smo živeli z njimi in vem, da kadar koli sem bolj na trdo nastopila, to so tako bežali in jih ni bilo dva, tri mesece nazaj, potem so si pa spet upali priti. Da so bili na koncu tako podivjani, je kriva zaščita države.« Tudi drug domačin je s prstom pokazal na uradne institucije: »To bi morala država poštimati. Jaz moram tudi elektriko plačevati. Naj gredo delat, pa bodo imeli za elektriko. Problem je, ker jim država vse daje. Naj gredo pucat Ivančno in Grosuplje, pa bodo imeli za elektriko. Ampak njim se ne da. Normalno, če je lažje tako.«

Težave so se kopičile

Vaščani so bili sicer vsi po vrsti prepričani, da romske družine ta dan k njim ne bo, vseeno pa se bojijo, kaj bo prinesel jutri: »Če je zadaj politika med Janšo in Jankovićem, potem ne vemo, kaj bo nastalo iz tega.« V en glas pa so nam zagotovili: »Itak da jih ne bomo pustili, da se tukaj naselijo. To ni več njihova parcela. Že prej smo skupaj stopili in bomo tudi zdaj. Bog ne daj, da bi jim pustili, da se naselijo.«

Zato smo hoteli izvedeti tudi, zakaj so tako odločno proti romski družini. Povod je bil sicer brutalni napad na domačina Jožeta Šinkovca, ki je skoraj umrl, problemov pa naj bi bilo še veliko več: »Dokler je bil živ Miha, je ta mlade še držal pod kontrolo,« nam je razlagal vaščan, drugi pa dodal: »Nič jih ni imel, samo bolj politično je delal.« Nato pa so nam opisovali, kako so neštetokrat klicali policijo, a organi pregona niso smeli ukrepati zaradi ukazov od zgoraj. »Vedno je bilo nekaj. Vsakič, ko je poštar prinesel penzije, so ga oropali. Ropali so tudi otroke, ki so dobili nekaj denarja za maškare. Tukaj so se preseravali, ker jim ni nihče nič naredil.«

Strojanovi trdijo, da je kriva država

V Ambrusu bi tako lahko v torek zvečer izbruhnila prava vojna, hujša kot tiste pred leti. Dovolj bi bilo, da bi se romska družina odločila zapustiti Roje zaradi računa za elektriko. Ves ta čas jim je namreč elektriko plačevalo ministrstvo za okolje, zdaj pa je prenehalo. Zaradi tega so Romi zagrozili z vrnitvijo. Njihov predstavnik Rajko Strojan nam je na Rojah razburjen pojasnjeval: »V četrtek so nam odklopili elektriko. Imeli smo za jurja in pol mesa v hladilniku in smo ga nekaj vrgli stran, nekaj pa psom. Šel sem na elektro in so mi dali položnico za jurja in povedali, da bomo morali plačati tudi za štiri mesece za nazaj. To je lahko pet ali šest jurjev. So rekli, da smo dolžni. Računi niso prihajali na naš naslov, ampak na ministrstvo. Oni so dolžni to poravnati. Če bodo to poravnali, saj nimamo toliko denarja, smo mi pripravljeni od zdaj naprej plačevati elektriko. Tudi smeti vsak mesec plačam 105 evrov in vodo 170 evrov. Drugače pa gremo nazaj na našo parcelo. Eni naši člani so že tam v izvidnici v gozdu. Od četrtka naprej spimo v šotorih, da lahko kurimo, saj je v hiši premrzlo. Tudi otroci od četrtka ne hodijo več v šolo. Vaščani Ambrusa se bodo morali sprijazniti, da nismo mi krivi, ampak država, in naj nanjo pritisnejo. Kriva je država, ki nam je dala obljubo. Mi smo v pripravljenosti. Če ne bo tako, bomo spakirali te štiri šotore in tri prikolice in bomo šli v Ambrus ...« 

Konec državnega plačevanja

Država je Strojanovim zamenjala parcelo v Ambrusu za parcelo na Rojah. Ob tem sta takratni okoljski minister Janez Podobnik in zastopnik romske družine Aleksander Čeferin, ki sta podpisala menjalno pogodbo, povedala, da jim država ne bo večno plačevala elektrike, komunalnih storitev in vode ter da bodo morali prej ali slej začeti živeti kot vsi preostali slovenski državljani. Očitno je ta dan prišel pred štirimi meseci. To ni več njihova parcela. Že prej smo skupaj stopili in bomo tudi zdaj. Bog ne daj, da bi jim pustili, da se naselijo.

Deli s prijatelji