Božja pot k Mariji Vnebovzetni pri Novi Štifti, naselju s tremi hišami in frančiškanskim samostanom pod strmimi gozdnatimi pobočji Velike gore nad Ribniško dolino, pomeni romanje k eni najlepših cerkva na Slovenskem. Zaradi čudovite naravne lege in izbrane baročne arhitekture že več kot tri stoletja privablja romarje. Svetišče so postavili med letoma 1641 in 1671 zaradi čudežnega prikazovanja luči na vzpetini Brinov grič po naročilu ribniškega graščaka Jurija Khisla. V cerkev, ki je zasnovana kot osmerokotnik s pravokotnim prezbiterijem, so ob koncu avgusta 1914 prišli frančiškani. Ob stoletnici njihovega prihoda so izdali tudi knjigo Nova Štifta 1914–2014.
Le še dva frančiškana
»Zadnji škofijski duhovnik, ki je živel tu, je bil Karel Klinar, upravitelj svetišča. Bil je tudi umetniška duša, saj je pisal in skladal. Ko je škof Anton Bonaventura Jeglič videl, da ga bo bolnega in oslepelega kmalu k sebi poklical stvarnik, je našemu provincialu izrazil željo, da redovniki prevzamejo oskrbo Nove Štifte. Nekaj let je trajalo do podpisa ustanovne listine,« razloži predstojnik samostana Marijan Cvitak.
Kronika Nove Štifte Praznovanje stoletnice prihoda prvih bratov frančiškanov v Novo Štifto so začeli že aprila, prireditve pa bodo trajale vse do oktobra. Knjiga Nova Štifta 1914–2014 je po letu 1941 druga pisna predstavitev tega romarskega svetišča. V prvem delu je opisan nastanek cerkve, v drugem je kronika patra Ambroža, ki je tu preživel dolga desetletja. Spomine so prispevali tudi nekateri še živeči predstojniki samostana. Zanimiv je še pogovor s Fajdigovo Micko, 90-letno sosedo, ki od blizu spremlja štiftarske utrinke. Naredil ga je kar predstojnik samostana Marijan Cvitak, ki ima največ zaslug za novo knjigo, besedilo in fotografije sta v knjižno obliko spremenila Maja Klun in Robert Primožič, pater Bernardin Sušnik (na fotografiji), ki živi v ZDA, pa je prispeval uvodni del in knjigo tudi predstavil. |
Do osemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo pri Novi Štifti več frančiškanov. Gospodarili so na kmetiji in ob pomoči domačinov opravljali še druga dela. Takrat se je vodstvo odločilo, da opusti kmetovanje, romarsko svetišče pa postane Dom duhovnih vaj. Hišo so zaradi teh potreb precej prenovili, uredili multimedijsko učilnico in prostor za nastanitev za največ 40 ljudi. V knjižnici imajo 7500 knjig, najstarejša je iz 15. stoletja, med njimi pa so tudi takšne o delu in življenju nekdanjega predsednika Tita. »Odprti smo za vse, zvestih bralcev je čedalje več,« se pohvali Peter Lesar, ki kot sosed in vnet zbiralec raznih dokumentov o Novi Štifti veliko pripomore k boljši prepoznavnosti zaselka. V samostanu sta zdaj le dva brata frančiškana. Poleg Marijana Cvitaka, ki je pri Novi Štifti že 17 let, še pater Filip Rupnik.
»Kapelo sv. Jožefa, ki je le lučaj od cerkve, že nekaj let obnavljamo. Na pomoč so nam priskočili likovniki in fotografi, ki so nam tudi letos podarili svoja dela. V kapeli smo jih postavili na ogled, 15. avgusta pa jih bomo ob osrednjem dogodku praznovanja stoletnice poskušali prodati in denar nameniti za dokončanje kapele,« sklene Marijan Cvitak.
