Slovenske filme si praviloma ogledam že iz spoštovanja do naše miniaturne produkcije, pa tako niti Stekle lisice (2017), ki jih je predvčerajšnjim, v sredo, predvajala nacionalka, niso bile izjema. Z ušesi sem zastrigel že ob naslovu, ki me je takoj spomnil na dva kultna filma, Slakovo Butnskalo (1985) in Tarantinove Stekle pse (Reservoir dogs, 1992). V prvem se butnglavcem, potem ko se z glavo zaletijo v skalo, simbol totalitarnega, prikazujejo stekle lisice, ki da ogrožajo svet. V drugem pet možakarjev, ki se poprej sploh niso poznali, združi moči, da bi izpeljali popoln rop – oblečeni so pa, kot bi šli na pogreb.
Stekle lisice Borisa Jurjaševiča so pohorski vestern, v katerem se glavni junak Džon (igra ga Jure Ivanušič, sicer tudi scenarist) z glavo zaletava v skalo (ne)pravne države. Ker ni pravočasno uredil dokumentacije, se je njegove šume, kakor se v gajstni štajerščini reče gozdu, polastil pokvarjeni župan. Ampak Džon se ne pusti j… v glavo, v roke vzame flinto, združil moči z novinarko Aljo – tudi pero (kamera) je orožje, vsaj v filmu – in na koncu je pogreb. Ne njun, razkrinkala sta župana, gate pa se tresejo celo ministru.
In natančno takšno je stanje v naši žalostni državi: t. i. mali ljudje si krhajo zobe na skalah birokracije, počasnega sodstva, ki stiska majhne ribe in podeljuje pogojne kazni velikim, zdravstva, ki bolnike naroča po njihovi smrti, pokvarjenih delodajalcev, ki delavcem izplačujejo minimalca, prispevkov pa ne – in ne dosežejo nič. Mogoče na naslednjih volitvah izvolijo drugo stranko (ki pa je itak že tja v en dan vladala kakšen mandat nazaj) – in spremeni se spet nič. Tako kot se nič ne spremeni, ali le zanemarljivo malo, ko vse te pokvarjenosti razkrivamo novinarji, psi čuvaji demokracije z zgolj še skrhanimi čekani in cviležem namesto laježa.
Džon, ki v svoji šumi strelja lisice samo, če so stekle, je naredil to, kar bi v svojih mislih prenekateri državljan. Pa seveda tega ne stori. In je prav, da ne. Ampak, roko na srce, Stekle lisice so nam, tudi novinarjem, prinesle vsaj malo katarze.
