ZAPRAVIL BI 35 MILIJONOV

Ste slišali, kako je gospodarstvenik Boscarol sesul Cerarja?

Objavljeno 01. december 2016 10.23 | Posodobljeno 01. december 2016 10.50 | Piše: K. K.

Lastnik Pipistrela Ivo Boscarol in Gospodarska zbornica sta nad predlogom Cerarjeve SMC, da bi bil 2. januar dela prost dan, ogorčena.

LJUBLJANA Vlada Mira Cerarja s predlogom največje vladne stranke SMC, da bi bil 2. januar spet dela prost dan, predlaga zmanjševanje gospodarske rasti, so ogorčeni gospodarstveniki. Z dodatnim prostim delovnim dnem bi gospodarsko rast zmanjšali za 35 milijonov evrov. Posebej kritičen je po poročanju Pop TV lastnik globalno vse uspešnejšega ajdovskega podjetja Pipistrel Ivo Boscarol: »To je jasno sporočilo, da produktivnost ni prioriteta predlagateljev. Če mi delamo en dan manj, je to eno letalo manj, to pa je 150.000 evrov prihodkov. To so izgubljeni prihodki, kljub temu pa moramo zaposlenim izplačati polne plače, brez dodatkov za malice in prevoz. Tisti, ki delajo za praznik, denimo policisti, pa dobijo za praznični dan več.«


Opozorila GZS vladi:

1. Prepočasi zmanjšujemo javni dolg. Za plačilo obresti namenimo 1 milijardo evrov letno; dvig obrestne mere za 1 odstotno točko pomeni 300 milijonov evrov več izdatkov.
To viša javno-finančni primanjkljaj in/ali dviga davčno breme v gospodarstvu.
2. Boj proti korupciji je pomanjkljiv. Dodaten denar v zdravstvu, ki je polno afer in anomalij, ni rešitev. Denarja za dobre zdravnike, mlade zdravnike in skrajšanje čakalnih vrst je dovolj znotraj zdravstvenega sistema, treba pa ga je resno reformirati.
3. Proračun je premalo razvojno naravnan. Delež javnih investicij v BDP je tudi v novem osnutku proračuna še vedno nižji od dolgoročno primernega (2 namesto vsaj 3 odstotke).

Posledica: slabitev javne infrastrukture in zadržanost tujih vlagateljev.

Če smo se leta 2008 lahko bali krize zaradi nekaterih neodgovornih, s politiko povezanih podjetij in državnih bank, ki so pripeljali do prevelike zadolženosti podjetij, imamo danes nasprotno situacijo. V večini podjetij so se razdolžili, javni dolg pa je izjemno visok.

Apeliramo na Vlado RS, sindikate in vse druge ključne politike v državi, naj se prenehajo igrati s populističnimi potezami, z davkoplačevalskim denarjem in s prihodnostjo državljank, državljanov in slovenskega gospodarstva.

Simbolika dne iz časov, ko smo hodili v službe, ne delat

Boscarol vidi simboliko tudi v dnevu, na katerega so Cerarjevi poslanci predlagali prost dan: bil je 29. november, to pa je bil največji praznik bivše Jugoslavije, v kateri smo, kot pravi, hodili v službe, ne pa delat.

Premier Cerar je sicer 8. novembra, ko je Boscarol podpisal dogovor s kitajskim podjetjem Sino GA Group Co. na področju prenosa tehnologij ter vzpostavitve skupne proizvodnje in prodaje letal. Cerar je takrat dejal, tako so zapisali na spletni strani vlade, da ga veseli, da je lahko Pipistrel s svojo drznostjo in inovativnostjo prišel do dogovora s kitajskim partnerjem, pri tem pa je ocenil, da je do tega prišlo tudi zaradi vladnih prizadevanj za poglabljanje sodelovanja s Kitajsko na različnih področjih. Cerar je rekel še, da si vlada prizadeva za odprto Slovenijo in za nove priložnosti za naše izvozno usmerjeno gospodarstvo, vlogo države pa vidi predvsem v tem, da ustvarja razmere za uspešno poslovanje podjetij in za vzdržno gospodarsko rast ter da odpira vrata našim podjetjem v tujini.

GZS o vladi: zavajajo

A do Cerarja in njegovih gospodarskih potez so kritični tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer so danes na vlado naslovili apel, ki so ga naslovili: »Ne zavajate ljudstva z bombončki! Ti pa nasprotno zakrivajo svoje početje s populističnimi bombončki, kot je ponovna uvedba praznika 2. januarja. Gre za zelo nevarno igro, ki nas lahko spet popelje v leto 2013, če razmere na trgih ne bodo tako ugodne, kot so ta hip. Prej ali slej pa se bodo poslabšale.« Zapisali so, da je duh pobegnil iz steklenice. Predlog o ponovni uvedbi praznika 2. januarja pa je po njihovem samo zadnji kamenček v nedržavotvorni in neodgovorni igri, ki jo že mesece spremljamo v slovenski politični areni.

GZS niza naslednja dejstva. Tako so zapisali:
1. Mizerna davčna kvazireforma. Celotna vlada letos ni našla za davčno razbremenitev plač armade 800.000 zaposlenih več kot 90 milijonov evrov. V povprečju malce več kot borih 100 evrov na zaposlenega! Pa še to namerava počrpati z višjo stopnjo davka od dohodka pravnih oseb. Razlog za mizerno razbremenitev naj bi bila javno-finančna vzdržnost.
2. Bajni denarji za zdravnike. Po drugi strani je pred dnevi ministrstvo za zdravje našlo skoraj 40 milijonov evrov za zgolj 6800 zdravnikov, čeprav denar iz zdravstvenega sistema curlja ven na številnih koncih. To je 5800 evrov na zdravnika ali 50-krat več kot za povprečnega delovno zaposlenega v državi Sloveniji pri davčnem prestrukturiranju!
3. Radikalni apetiti. Duh iz steklenice je ušel, kajti takoj so se seveda oglasili drugi sindikati javnega sektorja in ostalih skupin, ki prejemajo prihodke iz javnih blagajn. Priče smo radikalnim apetitom po javnih sredstev na račun davkoplačevalcev, to je večine državljanov Republike Slovenije, in njenega gospodarstva.
4. Populistična politika. Na koncu najmočnejša poslanska skupina predlaga, da bi 2. januar spet postal praznik, in pri tem celo javno in jasno nakaže, da gre za ponudbo sindikatom. Spet na račun gospodarstva.
5. Zavajanje ljudstva. Evropska komisija je pred dnevi jasno sporočila, da zdajšnjo gospodarsko rast zmotno jemljemo kot samoumevno in je ne izkoristimo za zniževanje javnega dolga. Strukturni javno-finančni primanjkljaj celo še povečujemo. Predstavniki sindikatov in politiki pa zavajajo javnost in trdijo prav nasprotno, češ da smo že povsem iz nevarnih vod.
6. Kje so ključni ukrepi? Vse to se dogaja v času, ko se od leta 2014 nismo premaknili niti na področju zdravstvene reforme niti na področju pokojninske reforme niti na področju reforme trga dela, zelo malo posluha pa je tudi za izobraževanje po potrebah gospodarstva.





Deli s prijatelji