LJUBLJANA – Javni uslužbenci, ki se bodo v sredo udeležili splošne stavke javnega sektorja, niso upravičeni do nadomestila plače, so pojasnili na ministrstvu za pravosodje in javno upravo. Kot pojasnjujejo, iz stavkovnih zahtev izhaja, da stavka ni napovedana zaradi neizpolnjevanja oziroma kršitev določil kolektivnih pogodb, kar je osnova za nadomestilo.
Zakon o stavki v drugem odstavku 13. člena določa, da delavci, ki sodelujejo v stavki, uveljavljajo temeljne pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do nadomestila plače. Praviloma torej delavci v času stavke nimajo pravice do plače, razen če ni drugače določeno v kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih, kar zakon v tretjem odstavku 13. člena izrecno dopušča, so zapisali na ministrstvu. Materialno nadomestilo med stavko se lahko uveljavi tudi z dogovorom v sporazumu o prenehanju stavke. V skladu z 19. členom kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti so delavci, upravičeni do nadomestila za čas stavke le, če stavkajo zaradi neizpolnjevanja določil kolektivne pogodbe in kršitev pogodbe ugotovi pristojni organ. Pripada jim nadomestilo v višini plače, kot da bi delali, in gre v breme delodajalca, so pojasnili.
Če stavka ne bo plačana, sledi tožba
V sindikatih so prepričani, da zaposlenim, ki bodo v sredo stavkali, pripada nadomestilo plače. Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Janez Posedi v nasprotnem primeru napoveduje tožbo. Pri tem pa se sklicuje na sporazum o reševanju stavkovnih zahtev iz lanskega leta.
Od 80.000 do 100.000 zaposlenih bo stavkalo
Po ocenah naj bi stavkalo od 80.000 do 100.000 zaposlenih, pri čemer po Posedijevih besedah izhajajo iz podatkov o lanski stavki. A kot opozarja Posedi, je treba upoštevati, da bo kar veliko število ljudi stavko lahko podprlo tako, da bodo morda upočasnili delovni ritem, ne bodo pa mogli povsem prekiniti dela.
Sindikati opozarjajo, da pred stavko prihaja tudi do pritiskov na zaposlene
Posedi opozarja tudi na pritiske na tiste, ki bi želeli stavkati. Kot je pojasnil, se namreč zlasti pojavljajo tudi pritiski na tiste, ki bi želeli stavkati, pri čemer je omenil ožjo državno upravo oziroma ministrstva. Po navedbah Posedija se delajo spiski, kdo bo stavkal in kdo ne, zahtevajo se celo pisne izjave zaposlenih, da ne bodo stavkali.
Pličanič brez mandata za pogajanja
Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič, ki vodi vladno pogajalsko skupino, dan pred sredino splošno stavko v javnem sektorju od vlade ni dobil mandata za pogajanje s sindikati o masi za plače v javnem sektorju. Kot je pojasnil v izjavi za medije, stališče vlade ostaja enako, pogajajo se lahko le o načinih zmanjšanja, ne pa o obsegu. »Vlada meni, da je znižanje plače v proračunih za letos in prihodnje leto relativno majhno in glede na resno situacijo, v kateri je Slovenija, bomo lahko veseli, če bo samo pri tem ostalo,« je pojasnil minister.
Del policistov ne bo stavkal
Sindikat policistov Slovenije (SPS) stavki javnega sektorja ne bo sodeloval, so sporočili s sindikata. Kot navajajo, trenutno zaposlenim v policiji ne grozi niti odpuščanje niti nižanje plač. Če bi prišlo do znižanja plač zaposlenim v policiji, pa imajo po njihovih navedbah »vse razloge za stavko«. Odločitev o nesodelovanju v stavki je svet sindikata sprejel soglasno. »Prioritetna naloga Sindikata policistov Slovenije je dosledno varovanje interesov vseh zaposlenih v policiji. Poudarjamo, da smo ob tem izvedli vse ukrepe na način, ki smo ga ocenili kot primernega in učinkovitega,« so zapisali.
