V zadnjih dneh se na tisoče ljubiteljev športa po dolgih letih spet zgrinja na legendarni ljubljanski stadion za Bežigradom, kjer sta že bili dve tekmi hokejistov Telemacha Olimpije s tekmeci iz lige EBEL na prostem, tretja pa bo jutri zvečer. Po praktično sedmih letih propadanja Plečnikove stvaritve, kjer so zrasla že drevesa, o vodi in elektriki pa ni bilo ne duha ne sluha, so se pri hokejskem klubu iz Tivolija odločili, da spet oživijo kultno športno prizorišče.
V bistvu so bili v taboru zmajev na neki način tudi primorani povleči to potezo. Z rezultati v letošnji sezoni razširjenega avstrijskega prvenstva doslej niso posebno navdušili. So v spodnjem delu lestvice, obeti za končnico tekmovanja niso obetavni, obisk tekem ni zavidljiv. Zato je bilo vredno mobilizirati širši krog občinstva, ne samo najbolj zvestih navijačev zeleno-belih. Bežigrad Icefest oziroma tako imenovana zimska klasika je v tem pogledu odlična zgodba, je pa res, da je bil operativni del izpeljan v kratkem času. Zato tudi številne pomanjkljivosti. Tako smo po prvi petkovi tekmi slišali in prebrali pritožbe številnih obiskovalcev in novinarjev, da slabo vidijo dogajanje na ledu oziroma da so razmere za delo obupne.
Po drugi strani vsi priznavajo, da so prireditelji vendarle iz popolnega infrastrukturnega razsula ustvarili zgodbo, torej spektakel, ki je po grobi oceni vreden 250.000 evrov. Pa bo ostalo zgolj pri tem? Bo zdaj bežigrajski stadion spet prepuščen zobu časa in neuspešnim poskusom enega najbogatejših Slovencev Joca Pečečnika, da bi tu ustvaril sodoben večnamenski objekt za športne in druge vsebine? Torej za projekte, ki bi še dvignili kakovost življenja pri nas.
Vrle glave sposobnežev že dolgo sporočajo, da moramo zagnati gospodarstvo, zagotoviti investicije in nova delovna mesta. Torej, izvolite, odgovorna gospoda! Hokejisti so praktično zagnali nov gradbeni projekt, vi pa ga končno ustrezno umestite v svoje bistroumne strateške projekte. Samo brez novega trgovskega centra, prosim.
