Nekateri ga ne marajo, drugi pa komaj čakamo, da se nakopiči primerna količina z vseh potk, dohodov in parkirišč. Kadar snega ne odpeljejo, je ta poceni in vsakemu dostopen kiparsko-modelirni material, ki ga je treba dodobra izkoristiti. Tako sem pred leti na domačem parkirišču izdelala dooolgega krokodila, drugič morskega psa in tudi domačega, kopenskega bernskega ovčarja.
Letos je bila ustvarjalnost bolj dekorativne narave, saj sem za naš uvoženi pocukrani praznik ustvarila družino srčkov. Ata Srce, mama Srčica in otrok Srček. Naredila sem take bajsije, da so bili videti bolj dobrosrčni. Metoda je vedno dodajanje in pozneje odvzemanje materiala. Za srca sem imela bolj moker južen sneg in sem lahko lepo zgladila zarezo in vse obline. Vse je spominjalo na lepo okroglo zadnjico, zlasti pri največjem srcu, zato sem dodala dekorativne rdeče srčke, da je bilo videti, kot sem hotela.
Krof za pusta
Nekaj dni prej, točno za pustni torek, je nastajal krof. Tak brez holesterola! Hvaležna sem vsem, ki so s svojih avtov metali sneg le na en kup v bližini. Lepo sem zaokrožila in sploščila darovano maso, morala pa sem poskrbeti za lep rumen rob krofa in sem z brizgalko nasprejala malo razredčenega rumenega pigmenta (dipi), prav tako spodnji del, ker je bil krof lepo rjavo zapečen.
Na vrhu je bil beli sneg kot nalašč namesto bogatega sladkornega posipa
Vsi delajo pokončne skulpture, moja pa je bila ležeča. Sneženi mož je dobil korenček za nos, neke suhe rožice za očke, prav tako obrvi, usta gumbe ... vse rastlinskega izvora. Dodelati sem morala le še čevlje, ki molijo v zrak, na katerih ne manjkajo niti vezalke. S piskrom na glavi bo pa bolj kriza, ker se ta lahko odkotali po parkirišču ...
