Šmarska cesta po letih 
smrtnih nesreč varnejša?

KOPER – Prebivalci stare Šalare, naselje je od koprske glavne avtobusne postaje in železnice oddaljeno le tri kilometre, do središča mesta nimajo drugega dostopa kot z avtomobilom po cesti za motorna vozila. Šmarska cesta, ki iz smeri Kopra vodi proti Hrvaški, je izjemno obremenjena, predvsem pa nevarna. Naveličani so pogostih prometnih nesreč, smrtnih žrtev in tega, da se »z lučkami kiti mesto, država pa za svoje državljane ne poskrbi«.

Dodatna obremenitev

Z nedavno zaporo obalne ceste Koper–Izola se je še dodatno povečala že tako velika ogroženost življenj prebivalcev naselja in uporabnikov ceste. Vozniki, ki nimajo vinjete in je ne bodo kupili, kot na primer večina italijanskih pa tudi hrvaških, bodo vozili prav po Šmarski cesti, saj je tam ne potrebujejo.

Tisti, ki se izpostavijo nemajhnemu tveganju, gredo iz Šalare sicer lahko peš ali s kolesom, a ne uradno. Pločnika ali kolesarske steze tam namreč ni! Prehoda za pešce ni. Pešpot se začne šele naprej, pri tamkajšnjem Dinosu.

Pri odcepu za Ford Novo iz smeri Koper–Dragonja in tudi v nasprotni smeri ni nobenih prometnih oznak; ni svetlobne signalizacije, talnih oznak, tabel. Viden je znak za omejitev hitrosti 70 km/h, za kolono na cesti, ena tabla označuje križišče, a predaleč pred njim, da bi bila vredna omembe, kar potrjuje črna statistika.

Ponoči se ne vidi popolnoma nič

In če je podnevi nevarno križišče, pred katerim je s tablo označena hitrost do 70 km/h, vidno vozniku za teboj, ki ceste denimo ne pozna – takih udeležencev prometa na Šmarski cesti je največ –, se ponoči začne pravi strah tistih, ki z glavne ceste zavijajo levo ali desno, proti domu, saj se ne vidi čisto nič. Vozniki pa, o tem smo se prepričali tudi sami, divjajo z več kot 70 kilometri na uro, in to v obe smeri.

V okolici križišča te regionalne ceste živi veliko družin, poleg avtomobilskega trgovca je tam tudi velika gradbena trgovina. Domačin, 43-letni Borut Luša, pravi: »Med turistično sezono domačini iz Šalare zaradi preobremenjenosti ceste sploh ne moremo zaviti domov. V koloni pred odcepom stojimo tudi do pol ure, dokler se nas ne usmili kak turist.«

Pri križišču stoji lesen križ, na njem sta imeni Kristine in Erika, ki sta tu izgubila življenje: »Prometno nesrečo, ki se je zgodila junija 1999, sem videl na lastne oči, bila sta mlada motorist in motoristka, tragičnega dogodka se spominjam, kot bi bilo včeraj. Njuni prijatelji motoristi še vedno prihajajo prižgat sveče v spomin. Od takrat se ni nič spremenilo, ljudje se zaletavajo, umirajo, pristajajo tu spodaj,« z roko pokaže jarek pri ovinku: »Jaz sem bil v jarku dvakrat, prijatelj, ki je dva dni pred silvestrovim prišel na obisk, je končal v njem. Sicer pa ni domačina, ki ne bi poznal koga, ki je imel tu prometno nesrečo ali je bil v njej udeležen sam.«

Vidno zaskrbljen Luša doda, da je bil na kraju prometne nesreče tudi, ko je poleti tu umrl 25-letni italijanski motorist, potem ko je prehiteval domačina, ki je zavijal v Šalaro: »Odbilo ga je v tisti beli šleper.« Pred dobrim mesecem sta zaradi prehitre vožnje voznika osebnega avtomobila za las ušla smrti komaj polnoletni kolesar in mladoletna kolesarka.

Seznanjeni s problematiko

Za pojasnila smo prosili ministrstvo za infrastrukturo, cesta je namreč državna, problematike odgovorni ne zanikajo, a v približno 30 letih, navajajo domačini, še niso ukrepali. »Direkcija RS za infrastrukturo je seznanjena s problematiko na križišču G1-11, odsek 1062. Tako bodo v kratkem izvedeni kratkoročni ukrepi za povečanje prometne varnosti; ureditev prometnih znakov, talnih označb in namestitev znakov Vi vozite.« Vzeli si bodo še nekaj dragocenega časa, šele v naslednjem letu namreč predvidevajo, da bi izdelali projektno dokumentacijo, ki bo podala najustreznejše rešitve problematike na obravnavanem odseku; ureditev križišča, avtobusnih postajališč in površin za pešce.

Stališče Mestne občine Koper, ki je na svoje stroške na tej cesti že financirala krožni tok, ki je znatno pripomogel k varnosti udeležencev prometa, je pojasnila Maša Kuzunovič: »Mestna občina Koper je seznanjena s problematiko prometne obremenitve Šmarske ceste in problematičnega priključka za Ford Novo, zato si že leta prizadeva, da bi skupaj z državo našla najprimernejšo rešitev nastale situacije. Vloženo je bilo veliko naporov, da bi se po Šmarski cesti (gre za državno cesto G1-11/1062) primerno uredilo vodenje prometa, tu gre predvsem za vprašanje ločenega vodenja tranzitnega in lokalnega prometa, ureditev krožišč in priključkov ter dograditev manjkajočega voznega pasu (tretji vozni pas) na odseku te ceste (od krožišča pri Cimosu).«

Nedavno so tako Mestna občina Koper, ministrstvo za infrastrukturo, Dars in DRSI podpisali dogovor o aktivnostih za izvedbo investicijskih posegov na Šmarski cesti, sledil je podpis sporazuma, ki potrebne aktivnosti in naloge po posameznih pristojnih organih definira in opredeljuje. V sklopu tega sporazuma bodo primerno uredili tudi omenjeni priključek na to cesto.

Samo nekaj dni po naših novinarskih vprašanjih odgovornim so se prva dela na Šmarski cesti končno začela: do danes so postavljeni vidnejši znaki (rumeni, večji kot prej), na cestišču pred križiščem so belo pobarvane vzporedne črte, ki prometne udeležence dodatno opominjajo na odsek in hitrost, namesto prej dovoljenih 70 km/h je hitrost zdaj omejena na največ 60 km/h.