V sredo smo se poslovili od Borisa Kristančiča. Le kdo ni slišal zanj? Bil je oče slovenske košarke, mislim, da eden redkih, pred katerim je kapo snel tudi legendarni Ivo Daneu. Stokrat je nastopil za reprezentanco eks Juge, šest let je bil njen kapetan, bil je prvi Slovenec, ki je igral za kateri tuji klub. Bil pa je tudi eden od očetov ljubljanske Olimpije. Tiste Olimpije, ki je letos zaokrožila šesto desetletje življenja. Zadnja leta je bil Boris Kristančič predsednik senata Akadamske športne zveze Olimpija, pred tem vsaj osem let njen podpredsednik in v začetku osemdesetih tudi Olimpijin predsednik. Vsaj tako, kot je živel za košarko, je živel in dihal tudi za Olimpijo.
V sredo se mi je ne brez razloga zazdelo, da nismo izgubili le Borisa Kristančiča. Zaman sem pod orumenelimi drevesnimi krošnjami Plečnikovih Žal čakal in iskal njegovo Olimpijo. Nihče se je ni spomnil, kaj šele omenil. Nihče se ni Kristu, kot so ga klicali prijatelji, v njenem imenu zahvalil, se od njega poslovil. Kot da je ni. Pa berem, da pod streho AŠZ Olimpija domuje 35 društev in klubov z več kot pet tisoč športnicami in športniki. Niti eden od njih ni zmogel ene same besede zahvale! Kristo je odšel brez Olimpije. Ali pa sta odšla oba.
Da je Olimpija športni simbol in prepoznavni znak Ljubljane vsaj tako kot Real za Madrid, Bayern za München, Ajax za Amsterdam, Chelsea ali Arsenal za London, je letos njenemu šestdesetemu rojstnemu dnevu v popotnico zapisal Rajko Šugman. In zraven naflancal, kako je Akademska športna zveza Olimpija najpomembnejša športna organizacija pod Alpami, kako zaradi ugleda in visokih moralnih standardov kot magnet privlači množice mladih, kako Olimpijo ceni tudi Evropa. Halo?! Verjamem, da je bilo pred desetletji res tako. Danes tiste Olimpije ni več. Že pred poldrugim letom se mi je zapisalo, da so jo ukradli. Taki in tisti, ki jo hočejo zgolj zase, za svoje potrebe, za potešitev svojega ega. Koliko ugleda in koliko morale premore današnja Olimpija, so znova pokazali v sredo. Tokrat celo na Žalah.
Če je takšna Olimpija zares simbol Ljubljane, bom spremenil naslov stalnega bivališča.
