Slovenski pujsek bo kmalu izumrl

LJUBLJANA – »V letu 2010 imamo za 14 odstotkov manj kmetijskih gospodarstev kot leta 2000,« je mogoče prebrati v kratkem poročilu popisa kmetijstva iz leta 2010 Statističnega urada Republike Slovenije. Konkretne številke so skrb vzbujajoče; v Sloveniji je trenutno 74.432 kmetijskih gospodarstev, od tega jih 62.090 obdeluje njive, 39.548 pa ima nasade sadovnjakov, vinogradov itd., na 58.974 kmetijah pa kosijo travnike in pasejo.

Prašičev ni več

Glede na podatke iz popisa leta 2000 se je število kmetij, ki redijo govedo, zmanjšalo kar za okoli 36 odstotkov, število kmetij s perutnino pa se je zmanjšalo za 39. To pomeni, da imamo v Sloveniji slabih 36.000 kmetij, ki redijo govedo, in manj kot 36.000 kmetijskih gospodarstev, ki še redijo perutnino. Zmanjšalo se je tudi število kmetijskih gospodarstev, ki redijo krave (za 39 odstotkov) in koze (za 14), hkrati pa se je povečalo število kmetijskih gospodarstev, ki redijo ovce (za okoli 40 odstotkov in konje (za približno 28). To pomeni, da ovce redijo na malo več kot 6000, konje pa na malo manj kot 6000 kmetijskih gospodarstvih.

Število rejcev prašičev se je zmanjšalo za grozljivih 41 odstotkov. Včasih samooskrbna Slovenija s svinjskim mesom je pridelala čez 700.000 pujsov na leto, prav v vsakem hlevu v še tako zakotni vasi je bilo nekaj rilcev, koline so bile nacionalni praznik, mati je napisala opravičilo, zaradi tega si lahko manjkal v šoli.

Prašiče danes redijo le še na 26.000 kmetijah, pri čemer pa je treba dodati, da je podatek močno zavajajoč. Slovenija trenutno na leto od nekdanjih 700.000 in več zredi le še dobrih 200.000 prašičev, od tega jih več kot polovica zraste na farmah. Tradicionalnih slovenskih samooskrbnih kmetij s prašiči, ki si jih predstavljamo in so zaradi krize spet aktualne, naj bi bilo le še 6000.

Gorenjci izgubili 800 kmetij

Poročilo popisa kmetijstva še pravi, da je na območju Gorenjske v desetih letih ugasnilo 800 kmetij. V primerjavi z letom 2000 se je v sedemindvajsetih tamkajšnjih občinah število kmetij zmanjšalo s 7613 na 6803, torej za več kot osemsto. Z izjemo občin Jezersko, Žiri in Železniki je število kmetij upadlo v vseh preostalih.

Površina obdelanih kmetijskih površin se je v desetih letih zmanjšala s 50.851 na 48.264 hektarjev, število glav velike živine (GVŽ) pa je upadlo s 66.726 na 62.317.

Večje in 
manjše kmetije

Kmetijski inštitut Slovenije je sicer že leta 2008 ugotovil, da se prag velikosti kmetije v Sloveniji vztrajno veča. Število slovenskih kmetijskih gospodarstev nad 20 hektarjev se je v zadnjem desetletju povečalo za 15,6 odstotka, površina kmetijske zemlje, ki jo ta gospodarstva obdelujejo, pa za dobrih 15 odstotkov. Medtem se število manjših, recimo temu tradicionalnih slovenskih kmetij do 10 hektarov iz leta v leto zmanjšuje. Zastrašujoč je še podatek, da v Sloveniji obdelujemo manj kot polovico vse kmetijske zemlje v uporabi.

Ob popisu kmetijstva v letu 2000 je bilo v Sloveniji deset odstotkov neobdelanih kmetijskih zemljišč in zemljišč v zaraščanju, leta 2010 le šest odstotkov. Največ takšnih zemljišč (približno petino) sta izkazovali Goriška in Obalno-kraška statistična regija, Gorenjska in Osrednjeslovenska pa okrog pet odstotkov.

Zmanjševanje 
in koncentracija

Za ilustracijo splošnega gibanja kmetovanja v Sloveniji lahko spet uporabimo območje Gorenjske; kot kažejo statistični podatki, se je v osmih gorenjskih občinah površina kmetijskih zemljišč v uporabi celo povečala, v sedmih je poraslo tudi število živine. Značilna primera koncentracije sta občini Šenčur in Naklo, kjer se je število kmetij zmanjšalo, a obdelujejo večjo površino zemljišč in redijo več govedi kot leta 2000. Na drugi strani je občina Trzin postala bolj mestna oziroma podjetniška, saj ima le še 15 kmetij. Največji upad tako po številu kmetij kot po obdelavi zemlje je doživela občina Mengeš, kjer so zgradili obvoznico in pozidali najboljšo kmetijsko zemljo.

V letu 2010 je povprečna velikost njivske površine na prebivalca v državi znašala 830 kvadratnih metrov, pri tem pa so imele največ njiv na prebivalca občine Pomurske in Podravske statistične regije. Med občinami z najmanj njiv na prebivalca so Jesenice.