Slovenca edina tujca v baziliki

LJUBLJANA –Sodelavca Biotehniškega centra Naklo dr. Sabina Šegula, priznana floristka, in Peter Ribič, strokovnjak za hortikulturo, zadnja leta preživljata velikonočne in božične praznike precej drugače od večine Slovencev. V sredo zjutraj se namreč spet odpravljata na dolgo pot v Vatikan, kjer bosta do velikonočne maše sodelovala pri okrasitvi znane bazilike sv. Petra. Vrnila se bosta na veliko noč v poznih večernih urah, tako da bosta imela velikonočni zajtrk šele v ponedeljek.

V Vatikan že enajstič

Sabina in Peter sta edina tujca, ki sodelujeta pri okrasitvi bazilike sv. Petra. Po treh velikih nočeh so jima v Vatikanu kar sami predlagali, naj prideta tudi za božič. Kako poteka tako delo in kaj pripravljata za lepšo podobo znanih in mogočnih Berninijevih stebrov, oltarja in papeževega balkona, sta nam včeraj povedala v viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani. »Vse skupaj se je začelo leta 2011 z veliko nočjo, sicer pa v Vatikan potujeva že enajstič,« je povedal Peter Ribič. »Od leta 2013 odhajava na pot tudi za božič, tako da sva zdaj dvakrat na leto v Vatikanu. Pobuda za najino sodelovanje je nastala po naključju. Pri našem veleposlaništvu pri Svetem sedežu sva izrazila željo, da bi kot učitelja s področja hortikulture rada od blizu videla, kako poteka krasitev znamenite bazilike. To so nama omogočili, tako da sva prvo leto prišla samo na ogled, vendar sva takoj začela tudi delati. Od takrat naju vabijo vsako leto ob obeh velikih krščanskih praznikih.«

Okrasitvi vatikanske bazilike za velikonočne in božične praznike se seveda razlikujeta. »Čisto točno nikoli ne veva, kakšna bo okrasitev bazilike za velikonočne praznike,« je povedala dr. Sabina Šegula. »Lahko samo predvidevava, kako bo potekalo delo. Običajno je velika noč rumeno-bela, pred dvema letoma pa se je zgodilo posebno presenečenje. Čakale so naju mnogocvetne vrtnice v roza barvi in takrat smo si dovolili nekaj več svobode. Ko greva na pot, lahko samo predvidevava, kaj naju čaka, Italijani pa znajo marsikdaj pripraviti posebno presenečenje. Najino delo je potem večkrat bolj improvizacija kot ne.«

Jagodni izbor v cvetličarstvu

Ob veliki noči je, kar je po svoje logično, veliko več zelenja kot za božič, spomladi tudi ni storžev, veliko materiala za veliko noč pa je nabranega na njihovih vrtovih. »Če je pomlad topla, imamo tudi cvetoče češnjeve veje in podobno,« dodaja Sabina. »Za božič je manj pestrosti v izdelavi dekoracije, delo pa je tudi veliko napornejše. Velikonočna okrasitev je pestrejša in zanimivejša, saj je tudi veliko zelenja, ni toliko zapovedi, in se le držimo določenih okvirov, torej smo pri ustvarjanju svobodnejši.«

Peter Ribič pravi, da se tudi po količini materiala, ki ga porabijo za krasitev, pozna, da je velika noč največji krščanski praznik: »Za božič imava vsako leto priložnost, da poskrbiva za okrasitev balkona, s katerega papež podeli tradicionalni blagoslov Urbi et orbi. Ta balkon se krasi dvakrat na leto in morda še ob predstavitvi novega papeža. To je privilegij, ki mu v cvetličarstvu pravimo jagodni izbor.«

Njun delovni dan se začne ob 7. uri. »Morava biti točna, do osmih pa imava čas, da si ogledujeva lepote vatikanskih vrtov, ki so iz leta v leto lepši,« pravi dr. Šegulova. »Po jutranji kavi, brez katere italijanski vrtnarji ne morejo začeti dela, začnemo krasiti baziliko. Delava tja do 16. ure, ko so roke že nekoliko utrujene. Zadnji dan, torej v soboto, mora biti vse opravljeno, zato morda za kakšno uro podaljšava delavnik.«

Dr. Sabina Šegula in Peter Ribič tako veliko noč in božič praznujeta daleč od svojih domačih. »Dolgo sva razmišljala o tem, da imava praznike zaradi dela v Vatikanu prestavljene,« pravi gospa Sabina. »Sva dobra kolega in sodelavca v Biotehniškem centru Naklo. Vse praznike imava dvojne. Za veliko noč imava velikonočni zajtrk v Sloveniku, slovenskem papeškem zavodu, ko pa se na velikonočni ponedeljek vrneva domov, naju v najinih družinah pričakajo s prazničnim zajtrkom.«

Kaj pa varnost v zdajšnjih časih? »Zdaj smo se že navadili, da je nadzor mnogo strožji kot pred leti,« pove dr. Šegulova. »Povsem normalno je že, da je ob rimskih znamenitostih oklepnik s po dvema vojakoma. Za varnost v Vatikanu je še posebno poskrbljeno, in če znaš pogledati, hitro vidiš, kdo je varnostnik, saj ima v ušesih slušalke. Imajo tudi svojo vatikansko policijo in carinike. Aparat, ki skrbi za varnost, je izjemno velik. V Vatikanu imajo trenutno tudi posebnost, saj sta zdaj tam dva papeža, upokojeni in aktivni. To je prvič, da v tej državici živi papež, ki ni umrl, ampak se je upokojil. Še nekaj: papež ne živi v prostorih, ki so mu bili namenjeni, ampak je v bolj izpostavljenem delu Santa Marta, kjer se dogaja večina stvari. Njegovi uradni prostori so veliko bolj varovani in je težje priti do njih.«