Zastavil sem si cilj, da bo to knjiga, ki je posvečena vsem državljanom Slovenije, ne glede na njihovo narodnost, izvor, ideološko ali katero drugo pripadnost. To bo knjiga, ki ljudi ne bo delila, ampak jih bo povezovala. To bo knjiga, ki se ne bo izogibala stvarem, o katerih prebivalci Slovenije včasih ne govorimo najrajši, vendar pri tem na nikogar ne bo kazala s prstom in tudi nikoli ne bo obtoževala,« nam je zaupal dr. Jurij Senegačnik, urednik za geografijo in turistiko pri založbi Modrijan in avtor pravkar izdane obsežne monografije Slovenija in njene pokrajine.
Gre za delo, ki je svojevrstna novost na slovenskem knjižnem trgu, saj v eni knjigi združuje občegeografski in regionalni del geografije Slovenije ter je izdatno opremljena s slikovnim in kartografskim gradivom. »Namenjena je vsem tistim, ki si želijo pridobiti najnovejša spoznanja in podatke o naši državi, še posebno zanimiva pa bo za vse, ki imajo radi različno domoznansko literaturo, za popotnike in izletnike po slovenskih pokrajinah pa tudi za druge bralce, ki imajo preprosto radi Slovenijo in želijo o njej izvedeti čim več aktualnega in novega,« nam je zaupal avtor, ki spada med glavne pisce geografskih učbenikov pri nas. »Zelo prav bo seveda prišla tudi učiteljem geografije in njihovim učencem, saj bodo na njeni osnovi lahko dobili dodatne informacije o Sloveniji, ki niso zajete v šolskih učbenikih.«
Slovenci smo prepričani, da kar dobro poznamo svojo domovino, vsak je že kdaj obiskal Postojnsko jamo, bil na Bledu ali v Portorožu. Vendar tega ne velja enačiti z dobrim poznavanjem države kot celote. »Empirične izkušnje, ki sem jih dobil – tudi na terenu – pri predstavljanju Slovenije dijakom, študentom in drugim, so mi razkrile, da je raven poznavanja lastne države nižja, kot si želimo. Je pa res, da se Slovenci na splošno ne odrežemo nič slabše od sosednjih ali velikih svetovnih narodov, morda smo celo nekoliko na boljšem.« Čeprav je monografija v osnovi pisana strokovno, je avtorju uspelo z različnimi prijemi nekoliko omehčati način posredovanja vsebine in tako ujeti privlačno ravnovesje med strokovnostjo in poljudnostjo.
»Ves čas sem si prizadeval, da ne bi zašel v prevelike podrobnosti, razumljive zgolj geografom, in sem poskušal še tako zapletene stvari razložiti od začetka, jih poenostaviti in narediti dojemljive za vsakogar. S podobnim namenom sem vključil številne vinjete z različnimi zanimivostmi in podrobnostmi, ki so za širšo bralno publiko še posebno privlačne. Razkrivajo nam znana in manj znana dejstva, kraje, osebe, znamenitosti, dogodke in drugo, kar si pri obravnavi posameznih tematik in pokrajin zasluži še posebno, dodatno obravnavo.« Prvi del izdaje sestavljajo splošna poglavja o Sloveniji kot celoti – površje, podnebje, rastlinstvo, okolje, prebivalstvo, gospodarstvo in podobno. V drugem delu pa prinaša sistematičen pregled 47 slovenskih pokrajin (in zamejstva), ki so razporejene po petih makroregijah: Alpske, Predalpske, Dinarskokraške, Obsredozemske in Opanonske pokrajine. Vsak bralec bo lahko na osnovi te členitve zelo hitro ugotovil, v kateri slovenski pokrajini živi, kako se ta imenuje in kje potekajo njene meje. »Največji izziv mi je bil podati najnovejšo oziroma najbolj aktualno podobo Slovenije in njenih delov na način, da cela knjiga predstavlja povezano celoto z jasno prepoznavno rdečo nitjo in da je hkrati tudi zgodba za bralce in ne le neka monografija oziroma priročnik. Prepričan sem, da bodo ravno vinjete tisti deli knjige, ki jih bodo bralci sprejeli z največjim navdušenjem. Za dobre poznavalce Slovenije sicer ne prinašajo revolucionarnih novosti, pomenijo pa zelo skrben in dober nabor tistega, na kar so prebivalci posameznih pokrajin še posebno ponosni.«
Bogat slikovni material Monografija Slovenija in njene pokrajine je opremljena s 621 fotografijami, 67 kartami, 102 grafoma, 28 ilustracijami, vsebinsko pa je razdeljena v osem sklopov. Omeniti velja, da je prvič predstavljena nova naravnogeografska členitev Slovenije na 47 pokrajin. »Slike niso umetniške, so pa zelo vsebinske in odlično ponazorilo spremljajočemu besedilu. Po večini sem jih naredil sam, velik del jih je nastal na sistematičnih panoramskih preletih našega ozemlja na višini okoli 300 m, kar je za namene takšne knjige najboljša višina. Je pa treba opozoriti, da letalske slike niso vedno univerzalna in najboljša rešitev za vse primere.« |