Sipe v brodetu, lignji pa na šporko

PIRAN – Izkušeni morski športni ribiči pravijo, da je pravi čas za lov na sipe in lignje, ko je tako mrzlo, da pri cukanju ne čutiš več prstov. Tako nizkih temperatur na Obali še ni, a lignje in sipe že nekaj tednov kar dobro lovijo. Tudi piranski športni ribiči iz Ribiškega društva Oradela so sezono lova tradicionalno začeli s Sipiado, kot so pred petimi leti poimenovali tekmo, v kateri lovijo izključno sipe in lignje. S hobotnico spadajo v skupino glavonožcev in vsi trije so priljubljena morska jed.

Lignji, ki si jih tudi zaradi dostopne cene radi privoščimo, so na krožnikih najpogosteje ocvrti, lahko pa se jih pripravi tudi na žaru, v pečici s krompirjem ali polnjene. Sipa se kot ligenj pripravlja v solati z oljčnim oljem, česnom in peteršiljem, lahko jo tudi pečemo, posebno slastna pa sta sipina rižota in sipin brodet oziroma golaž. 
Tokratne piranske Sipiade se je udeležilo 20 ribičev, med njimi sta bili dve ženski. Kot se spodobi, so iz piranskega mandrača izpluli ob svitanju in lovili do poldneva. Ta vrsta ribolova je dokaj naporna, saj se lovi z močnim ponavljajočim se dolgim cukanjem. Namesto trnkov z vabami imajo na koncu laksa drugo pod drugo pripete posebne umetne vabe v obliki ribic, ki se morajo gibati. Pravijo jim tudi peškafonde, s cukanjem in poplesavanjem pod vodo pa tako močno izzivajo sipo ali lignja, da jih napade in se ob tem zapne nanjo.

Jé kalamare, ne pa sip

»Ulov je dober. Ni tak, kakršen je bil pred desetletji, a je boljši kot lani. Lovili smo predvsem sipe, saj kaže, da bo za kalamare treba počakati, da se morje še malo ohladi,« je ob priplutju na piranski pomol, kjer so oddali ulov na tehtanje, povedal glavni sodnik tekme Mario Druscovich. Skupaj so nalovili dobrih 23 kilogramov lignjev in sip. Lignjev je le kakšnih 25, sip pa veliko več kot 100. Največjo, ki ji je tehtnica pokazala 906 gramov, je ne tako daleč od piranske Punte izvlekel Vojko Jontez, največji ligenj, ki je imel 403 gramov, pa se je obesil Tomažu Kogovšku. Ob tem omenimo, da je pred dvema letoma športni ribič Milorad Škrokov iz RD Oradele izvlekel sipo, ki je imela kar 1750 gramov.

Tokrat je slavil Rajmond Žibert iz Moravč, ki jih je ujel 21 in so jim skupaj natehtali 4066 gramov. Nanje je prežal pred Bernardinom, te dni pa jih lovi skoraj vsak vikend, ko pride v Fieso, kjer ima počitniško hišico in čoln. Njegov rekord je 107 sip na dan, letošnja sezona pa je kar dobra, je povedal. »Kalamare jem, sip pa ne,« je še dodal zmagovalec in nam zaupal, da je lovil z eno modro peškafondo, pripeto na laks spodaj, in eno belo zgoraj. Peškafonde so namreč različnih barv in med ribiči velja prepričanje, da ni vseeno, katero kdaj natakneš na laks in kam. To je za marsikoga skrbno čuvana skrivnost, a ne za Vojka Jonteza, ki je rad povedal, da je največjo sipo tekme ujel na modro ribico spodaj, zgoraj pa je imel oranžno. Drugouvrščeni je bil Tomaž Kogovšek s 3834 grami lignjev in sip, tretji pa Rado Fink, ki jih je ujel 1802 grama.

Lignji na umazano

Sipiada je zadnja tekma piranskih ribičev v letu, zato so po njej tudi malo zafeštali novemu letu naproti. Ker je bilo uspeh njihovega ulova težko napovedati, so za vsak primer kupili nekaj mesa za žar. Niso ga potrebovali, saj je Rok Domnik na med ljubitelji preprostih morskih jedi priljubljeni ribiški barkači Podlanici pripravil lignje na šporko ali na umazano – povsem neočiščene, pečene na žaru. A pozor, za to so primerni samo jadranski kalamari in ne tisti manjši, ki se ponujajo vsepovsod, sploh pa ne, če so očiščeni. Rok jih pripravi tako, da jim odstrani zobe in oči, notranjosti pa ne. Na žaru jih peče z drobovjem, in to dokaj počasi. Na koncu jih nareže na kolobarčke, še malo pokapa z oljčnim oljem in postreže. Sladokusci pojejo tudi pečeno drobovje in pravijo, da prav to daje lignju posebno slast.

Sipe je pripravil v brodetu: »Na oljčnem olju prepražim nasekljano čebulo, ne toliko zaradi okusa kot zato, da dobi brodet gostoto. Ko se spusti, dodam malo česna in na kose, a ne premajhno, narezane sipe in lignje. Če imam, vtaknem v lonec za boljši okus še kakega grancipora in kanoče. Solim in nato pustim, da se počasi kuha ter spusti. Na koncu dodam še pelate, malo vina in kak feferonček,« nam je zaupal preprost star piranski recept.