LJUBLJANA – Že od druge polovice novembra smo priča nenavadnim temperaturnim nihajem, ko se je živo srebro sredi Ljubljane spustilo do –7 °C, a že naslednji dan smo namerili kar 14 °C. Klimatologinja mag. Tanja Cegnar je ponovno poudarila, da gre za tipično klimatološko obnašanje vremena, ki je zelo nepredvidljivo in zlasti starejšim občanom neznano. Star vinogradnik iz Prlekije mi je med božičnimi prazniki na vprašanje, ali se spomni zelenih božičev iz otroštva, smeje odvrnil: »Ko smo šli k polnočnicam z baklami uro hoda daleč, je škripalo pod nogami, nosovi pa so bili zamašeni z ledom.« Rekel mi je, da je sneg padel običajno konec novembra, nato pa brez prekinitve obležal do marca. »Tako se je zemlja dodobra odpočila.«
Letos na božično jutro je bilo še mrzlo, a je že do desete ure dopoldne sonce stalilo ves mraz in led, ki se je nabral na šipah avtomobilov.
V zadnjih tridesetih letih sta bila božič in novo leto le šestkrat pobeljena. Denimo leta 2009 je 20. decembra na območju Ljubljane, na Dolenjskem in v Beli krajini zapadlo neverjetnih 30 centimetrov snega. Nato je pritisnil silovit, dobesedno sibirski mraz, na Krškem polju se je živo srebro spustilo na –21 °C. Gladina reke Krke je ledenela pred našimi očmi. A že dva dni za tem, tik pred božičnimi prazniki, je popustilo in temperatura se je skokovito dvignila na +5 °C in zaradi obilice snega so reke začele poplavljati, v 25 slovenskih občinah so utrpeli stoletno poplavno škodo. »Če se spomnimo leto nazaj, je bilo novoletno jutro 1. januarja 2017 mrzlo, temperatura je bila zjutraj pod lediščem tudi na Obali in Goriškem, drugod okoli –10. Čez dan se je v sončnem vremenu ogrelo nad ledišče,« pripoveduje Cegnarjeva. »Januar 2017 so zaznamovali mrzli dnevi, saj je naše kraje že kmalu na začetku leta preplavil mrzel zrak. Povprečna mesečna temperatura je bila občutno nižja kot v povprečju obdobja 1981−2010 in povsod je bilo manj padavin kot v dolgoletnem povprečju obdobja 1981–2010. Sončnega vremena je bilo vsaj desetino več kot običajno.«
Debela snežna odeja
Na Kredarici debelina snežne odeje tako kot januarja 2016 in 2015 ni dosegla dolgoletnega povprečja, saj je znašala pičlih 170 cm. A letos kaže drugače, saj je v visokogorju že zdaj rekordno debela snežna odeja. »Na Kredarici je skoraj tri metre snega, na Voglu smo ga namerili 1,50 metra, v Ratečah in v Kranjski Gori pa le 10 centimetrov,« poudarja Cegnarjeva. Kranjska Gora leži na 800 metrih nadmorske višine in snežna odeja je debela le 10 centimetrov. »Nižjeležeči kraji so zeleni in tudi danes in jutri bo snežilo do 800 metrov, nižje pa bo padal dež.« Minule dni je na poljih z ozimnim žitom zaradi toplega vremena začela zastajati voda, na škornje se oprijemlje blato, in nič ne kaže, da bodo polja za novo leto zamrznila. Medtem ko je včeraj še padalo in se je meja sneženja spustila do nižin, se je minulo noč nebo umirilo in danes se bo postopno razjasnilo. Reke v južni Sloveniji so narasle in ponekod poplavile polja in travnike. Nevarnost snežnih plazov se bo v gorah zaradi novozapadlega snega povečala. Veter bo delal zamete in gradil opasti. Marsikje bo novi sneg prekril skorjo ali od vetra zbit sneg, zato se bodo posamezni plazovi sprva morda prožili tudi spontano. V soboto bo deloma jasno z nekaj oblačnosti. Po nižinah bo zjutraj nekaj megle. Zadnji dan leta, na silvestrovo, bo suho vreme, jugozahodni veter pa bo prinašal oblake.
In po novem letu? »Prvi dan leta in drugi dan leta bo večja možnost padavin, saj bo vremenska fronta naše kraje prešla v noči na torek. Nato kaže na tri suhe dneve,« napoveduje Cegnarjeva. Modelne napovedi pravijo, da bo temperatura prvega dne novega leta v notranjosti Slovenije zjutraj malo pod lediščem, čez dan pa se bo ogrelo nekaj stopinj nad ledišče.
