Šentjernejskemu petelinu se bo pridružil še kaviar

ŠENTJERNEJ – Če je bil doslej Šentjernej znan po konjih in perutnini, predvsem po šentjernejskem petelinu, se bo po novem glas o tem podgorjanskem kraju po svetu širil še zaradi rib, čez leta, ko bo stekla predelava rib in zaživela še lastna ribogojnica, pa bo z oznako Proizvedeno v Šentjerneju na tržne police prišel tudi kaviar. Povpraševanje po njem je v Evropi menda tolikšno, da proizvajalci zadostijo le polovici vseh potreb, zato se ni bati, da na trgu ne bo prostora za šentjernejski kaviar, le nekaj potrpljenja je potrebnega. Bodo pa prve predelane ribe iz tega dolenjskega kraja prišle na trg že prihodnje leto.

Trije Rusi in Slovenec

A ker se je med ljudmi pojavilo precej dvomov in vprašanj, ali takšna proizvodnja zaradi možnih vplivov na okolje sploh spada v Šentjernej, so se na občini odločili kar za javno predstavitev, pa naj investitor, projektanti in tehnologi vržejo karte na mizo. In ti zagotavljajo: vplivov na okolje ne bo!

V šentjernejski industrijski coni bo tako na 5 hektarjev veliki parceli kmalu začel rasti poslovni objekt, velik 80 krat 35 metrov, v katerem naj bi proizvodnja, gre za predelavo rib, stekla konec leta ali na začetku prihodnjega leta, službo pa bo na račun te nove dejavnosti po besedah izvršnega direktorja podjetja Tomaža Strgarja, nekdanjega vojaškega atašeja v Moskvi, ki je pred pol leta postal Šentjernejčan, dobilo med 60 in 80 ljudmi.

V podjetje bodo iz držav Evropske unije vozili zamrznjene ribe, vsak dan med 7 do 9 ton, tu jih bodo odtajevali, razrezovali, razkoščičevali, proizvodno in toplotno obdelali, dimili ter seveda pakirali. »Gre za klobasičarske izdelke (hrenovke in salame) ter konzervne izdelke, ti bodo primarno v stekleni embalaži,« je povedal Milan Hari, odgovorni projektant za področje tehnologije, in dodal, da bo dnevna proizvodnja 6 do 7 ton izdelkov, torej bodo na dan proizvedli tudi tono odpadkov, ki jih bodo, ko jih bodo najprej termično obdelali, da bodo zmanjšali smrad, večkrat na teden vozili v predelavo v Koto v Ljubljano.

Podjetje, ki je bilo registrirano aprila lani, je nastalo s slovenskim in ruskim kapitalom, družabniki so namreč štirje; trije Rusi (Evgenij Dubrovin, Dmitrij Jakušev in Jurij Kitašin) ter Ivan Kralj iz Brusnic, ki ima v Šentjerneju že podjetje Arex, znano predvsem po izdelavi pušk in pištol, z eno je pred kratkim razveselil kar prvega moža Amerike Donalda Trumpa. »Ko bo dejavnost v Šentjerneju stekla, se bomo posvetili še gojenju rib. Sodobno ribogojnico načrtujemo na Recljevini, kjer bo nekoč tudi hotel, kapaciteta pa bo 500 ton rib na leto, predvsem bomo vzgajali beluge in jesetra. Ko bomo sami zagotovili ribe, uvoz ne bo več potreben, kar bo surovino pocenilo, na prvi kaviar pa lahko realno računamo v letu 2028,« je napovedal Kralj in dodal, da bo celotna investicija vredna med 50 in 60 milijoni evrov, sam obrat v Šentjerneju, ki bo nastal v letu dni, pa je ocenjen na 5 do 6 milijonov. Da se za prodajo rib ne bojijo, pove že podatek, da zaradi velikega povpraševanja marketinške službe ne bodo potrebovali, računajo na trge Nemčije, Italije in Francije, pa seveda tudi na Slovenijo, kjer bodo poskušali izdelke ponuditi po čim bolj dostopnih cenah, tudi šolam in vrtcem. Naložba te prve faze se bo, tako načrtujejo, povrnila v štirih do petih letih.

Kaj pa vpliv na okolje? Prav to vprašanje je najbolj zanimalo krajane, ki so se množično odzvali povabilu na javno predstavitev in nekateri dvournega srečanja niso zapustili najbolj pomirjeni, posebno zaradi pomislekov glede vnosa možnih bakterij in virusov v okolje. Tisti, ki se spoznajo na ribogojstvo, namreč vedo, kaj pomeni sanacija z virusom okužene ribogojnice, to je namreč dolgotrajen proces, v Šentjerneju pa bodo na primer v manjših količinah predelovali tudi lososa, ki ga bodo pripeljali iz Norveške. »Pri ribah običajno ne gre za individualno okužbo, kar pomeni, da je okužena vsa ribogojnica, tako da je primarni del nadzora v rokah države izvora. Ribe bodo pripeljane zamrznjene, kar sicer virusnih obolenj ne bi ustavilo, a bodo termično obdelane in večina virusov pri 64 stopinjah ne preživi,« je zagotovil Hari in poudaril, da je nevarnost za floro in favno na porečje Krke minimalna, a kljub temu 100-odstotne varnosti ni.

Drsališče v Novo mesto

Kar se možnega smradu tiče, je bil pomirjujoč Darko Drev, ki je izdelal predhodno študijo vplivov na okolje: med obratovanjem bodo vplivi na vodo in zrak zanemarljivi, kemijsko bodo čistili namreč tudi zrak v proizvodnji oziroma razgradili neprijeten vonj, prav tako tehnološke odpadne vode in voda bo toliko očiščena, da bo lahko speljana na centralno čistilno napravo. »Seveda je naš interes vodo čim bolj očistiti, da bodo tudi stroški manjši,« je zagotovil Drev. Za čiščenje oziroma nevtralizacijo bodo uporabljali žveplovo kislino, vodikov peroksid in natrijev hidroksid.

Bo torej v Šentjerneju smrdelo? Ne, zagotavljajo pristojni. Morda bo kdaj neprijeten vonj, ki ga je sicer težko oceniti in izmeriti, toda eno so uredbe in meritve, drugo pa je nos, a praksa bo pokazala optimalne rešitve. Pa še to: ruski investitorji so že odločeni, da se bodo dejavno vključili v okolje. Tako so že podarili drsališče, ki bo verjetno postavljeno v Novem mestu, kjer je več ljudi, ki bodo lahko drsali vse leto, Šentjernej pa bo dobil bazen, in to takšnega, kakršnega bodo sami hoteli.