Na predavanjih, ki jih je v zadnjih letih pri nas pripravil odkritelj domnevnih bosanskih piramid v Visokem blizu Sarajeva dr. Semir Osmanagić, so obiskovalci spraševali tudi o morebitnih piramidah v Sloveniji. Jih imamo ali ne, ostaja še skrivnost. Znano je le, da dva hriba značilne piramidalne oblike – Kozlov rob ob Tolminu in mariborska Piramida – nista piramidi. Obe vzpetini je pregledal tudi dr. Osmanagić. V Sloveniji pa je še kar več vzpetin, ki bi po obliki lahko bile tudi – piramide.
Energijske točke
Lilijana Reljič je poleti 2011 postala pozorna na nenavadno in dokaj pravilno obliko Kozlovega roba, ki jo je spomnil na piramido v Visokem v Bosni. Ni bila edina, ki je to opazila, saj so na to opozarjali že domačini in strokovnjaki, ki so se ukvarjali z njegovo zgodovino. Če ne drugače, je bila Reljičeva prva, ki je bosanskemu raziskovalcu piramid posredovala slike te 225 metrov visoke vzpetine nad Tolminom. Med drugim sta območje radiestezijsko pregledala Franc Šturm in Jože Munih.
Avgusta 2011 je dr. Osmanagić na podlagi topografske karte napisal, da Kozlov rob nima pravilne geometrije piramide, oblika ni krožna, saj se približuje pravokotni osnovi. Robovi niso paralelni, vzpetina nima jasno izraženih stranic in robov, saj je zaobljena na mestih, kjer naj bi bili robovi. Kljub temu se je dr. Osmanagić že takrat odločil, da bo obiskal Kozlov rob, in marca 2012 je po hitrem ogledu dejal, da si zasluži več raziskovanja. Med drugim je opozoril, da bi na tem območju že zaradi značilne oblike morali obstajati določeni energijski učinki in da bi bilo vredno raziskati, kakšen vpliv ima na okolje. Nad bližnjimi Gabrjami je energijsko močan izvir Grofove vode, v okolici pa veliko energijskih točk.
Tolminski radiestezist Franc Šturm je opravil meritve in ugotovil, da so na vrhu hriba ugodna energijska polja, še posebno na urejenem delu ruševin gradu. Ena od močnejših točk je na vrhu lesenega pristopnega mostu, največja in najčistejša geomantična točka na tem območju je nad kapelico. Najboljša geomantična točka na Kozlovem robu ima po Šturmovem mnenju zelo dobre energijske lastnosti. Njen premer je dvanajst metrov. Dodaja še, da je na območju gradu in pobočju tudi škodljivo sevanje. Ugotavlja, da se je število geomantičnih točk na Kozlovem robu močno povečalo.
Mariborska Piramida je le hrib
Kaj pa Piramida v Mariboru, ki že zaradi imena še posebno izstopa? Po odkritju bosanskih piramid so tudi v mestu ob Dravi začeli govoriti o možnosti, da gre morda za pravo piramido. Vest o tem je prišla tudi do Osmanagića, ki je konec decembra 2015 s sodelavcema in številnimi elektronskimi napravami obiskal Maribor. Ob Piramidi so pregledali še Mestni vrh s Kalvarijo, še posebno so jih zanimali Hudičeve skale blizu Kamnice in mariborski predori. Po opravljenih meritvah je Osmanagić dejal, da lahko z gotovostjo potrdi, da gre za povsem naraven hrib. Po desetih letih raziskovanja bosanskih piramid so namreč razvili vrsto raziskovalnih metod, s katerimi lahko potrdijo ali zavržejo, ali je neki hrib umetna gradnja ali ne. »Pri delu smo med drugim uporabili t. i. PIP-kamero, ki snema bioenergijska polja v okolju. Če gre za gradnjo in taki objekti ustvarjajo energijo, potem gredo energije navpično skozi vrh piramide. Tako je pri bosanskih piramidah in pri piramidi na Rtanju v Srbiji, kjer se energije zbirajo v notranjosti. Pri naravnih hribih, v mestu in nad gozdovi so taka polja vedno vodoravna in statična. V mariborskem primeru gre torej za povsem naravno obliko hriba nad mestom, saj nismo zaznali energije v notranjosti Piramide.«
Bosanski raziskovalec je še povedal, da ga čaka še veliko dela po Evropi, saj naj bi jih našli tudi na Madžarskem, Hrvaškem, v Italiji in Španiji, celo v Sloveniji naj bi bila najmanj tri območja, kjer bi lahko govorili o piramidah. »Radi bi ugotovili, kaj so nam zapustile starodavne civilizacije. Kje v Sloveniji bomo še pregledali območja z domnevnimi piramidami, pa naj še ostane skrivnost,« je 2015. povedal dr. Semir Osmanagić.
Tošč, Donačka gora...
Mogoče pa imamo Slovenci tudi svojo piramido ali jih je celo več, saj je izjemno veliko vzpetin z zelo natančno piramidalno obliko. Eden takih je Tošč v Polhograjskem hribovju. Še posebno so nanj pozorni vozniki, ki se peljejo po južni obvoznici z Rudnika proti Viču proti Kopru. Je pa zanimivo, kar je s svojimi fotografijami potrdil Janez Medvešek, da je Tošč s svojo piramidalno obliko lepo viden tudi s Kamniškega vrha.
Še posebno zanimiva je Donačka gora z značilno obliko, a ne gre zgolj za obliko, saj so na strmem pobočju odkrili ostanke naselbine z začetka železne dobe. Nahajališče z več kot 200 kosi prazgodovinske keramike je na višini okoli 750 metrov po naključju odkril Matej Gabreille Dasko iz Bistrice ob Dravi. Pravi, da gre za odkritje, kakršnega Evropa še ni videla.
Še nekaj takih vzpetin imamo v Sloveniji. Zelo značilno piramidalno obliko ima hrib nad Trbovljami, ki mu pravijo Žrebljev oziroma Žreblov hrib. Tudi Sinji vrh nad Ajdovščino, kjer se pogosto srečujejo slovenski slikarji, bi lahko bil piramida. Če bi se dr. Semir Osmanagić odločil za novo merjenje in preverjanje vzpetin piramidalne oblike, mu v Sloveniji dela zagotovo ne bi zmanjkalo. Do tedaj pa lahko samo ugibamo in se sprašujemo, ali imamo piramide tudi v Sloveniji.
