LJUBLJANA – V pričakovanju končne odločitve SD – ta je prav tako čakala, ali se ji bodo pridružili Pozitivna Slovenija, Državljanska lista in Desus –, ali naj vloži interpelacijo zoper ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigo Turka ali naj še malo počaka, se je kandidat za prvega interpeliranca med ministri druge Janševe vlade razmeroma pomenljivo odzval prek družabnega omrežja Twitter. Tvitnil je: »V politiki me nič več ne more razočarati, ampak če bi interpelacijo podprle stranke, ki so podpirale interpelacije vredne ukrepe, se bom pa res vprašal, kaj delam v tem poslu.« Očitno se bo to res lahko vprašal: včeraj je prvi v imenu Desusa podporo interpelaciji SD proti ministru Turku (samo podporo interpelaciji, ne pa sopodpisa interpelacije ob njeni vložitvi) napovedal Karl Erjavec. Čeprav je v tem hipu še minister in kakor član vladne koalicije. Mar to pomeni, da je Desus bolj naklonjen morebitnim predčasnim volitvam kot projektni vladi? Ne, saj so se tudi v Pozitivni Sloveniji odločili, da interpelacije sicer ne bodo podpisali, ker »ni rešitev za zdajšnje politične razmere v državi«. Podprli pa jo bodo v parlamentarni dvorani, ko bo na dnevnem redu.
Predvolilni križi na Lukšičevi Golgoti
Ne smemo pozabiti niti tistega, kar je minister Turk na twitterju objavil pred osmimi dnevi: »Ne samo strelovod, zdaj bom še poskusni zajec za oceno, kolikšna je podpora vladi.«
Mimogrede, že ko je Igor Lukšič razkril, da namerava ministre, ki še kar ostajajo zvesti premierju Janezu Janši, začeti drugega za drugim pribijati na križ z interpelacijami, s tem vse bolj in bolj destabilizirati vlado in nazadnje izsiliti predčasne parlamentarne volitve, so se iz Janševe SDS odzvali z očitkom, da je tisto, kar si sredi zdajšnje krize privošči SD, »škodljivo igračkanje neodgovornih«. Kakor koli, odločitev vodstva SD, da bo svojo predvolilno ofenzivo začelo poskus atentata na Turka, je bila pričakovana. Vsaj odkar je odstopil oče tako imenovane slabe banke Janez Šušteršič. No, a tudi če bi Šušteršič vztrajal v naslanjaču finančnega ministra, bi bržda pred njim interpelirali Turka, saj ne bi hoteli po nepotrebnem vznemirjati manj virantovskih članov vodstva Virantove liste. SD pa se kljub temu ni preveč trudila skrivati, da ministru za izobraževanje pripisuje, da je svoj resor vodil tako varčevalno zato, da bi bilo čim bolj všeč groznemu ministru za finance. Virantovemu Šušteršiču? Očitno.
V bistvu naj bi bil predlog interpelacije proti Turku, ki ga je SD ponujala v podpis še nekaterim drugim parlamentarnim strankam, všečno raztegljiv kot žvečilni gumi: če ga bi bil kdo pripravljen »žvečiti« (podpreti) še s podpisi, bi ga lahko tudi dopolnil. Zagotavljajo, da jim ni šlo za podpise, saj jih imajo že sami dovolj. Bi bila pa politična teža interpelacije večja, če bi bilo lahko v njej še več argumentov proti Turku. Jim je res vseeno, da niso dobili podpisov poslancev drugih poslanskih skupin?
V interpelaciji SD poudarja, da je ministrstvo pod Turkovim vodstvom favoriziralo zasebno šolstvo, da so bili varčevalni posegi v vzgojo in izobraževanje nesorazmerni oziroma tudi prekomerni, da je Turk subjektivno in objektivno odgovoren za ukinjanje kulturnih agencij pa za jemanje svobode (zmanjševanje sredstev) univerzam in, ne nazadnje, celo za politično kadrovanje.
Pa saj ne živimo v utopičnem socializmu ali pač? Vlada je vrh izvršilne veje oblasti in je politična, vodstvo ministrstva je politični vrh nekega resorja in je prav tako politično. Politika pa v državah s parlamentarno demokracijo nedvomno kadruje politično. Vedno. Vse drugo je sprenevedavo spuščanje megle.
Same zadrege s kandidati za mandatarja |
V skladu s 27. členom zakona o medijih na zahtevo odvetnice Nataše Luša (po pooblastilu družbe Kolektor Group, d. o. o.) objavljamo naslednji popravek k članku: »Do objav imena gospoda Petriča v medijih kot potencialnega kandidata za mandatarja je prihajalo in še prihaja brez njegove vednosti in soglasja, zato so vse špekulacije o tem popolnoma brez vsakršne osnove. Gospod Petrič ni kupoval in prodajal deležev družbe Kolektor Group, ki so omenjeni v prispevku, in tako ni mogel nikomur povzročiti nikakršne škode. Gospod Petrič uradno s strani pristojnih organov (tudi NPU) ni seznanjen s kakršnimi koli ovadbami proti njemu, je pa v preteklosti zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe ovadil odgovorne osebe družbe Hidrie Fin. Neresnično je tudi namigovanje avtorja, da naj bi FMR za nakup deleža družbe Kolektor Group Salonitu posodil več kot 10 milijonov evrov, saj nakup Salonita deležev v Kolektor Group v aprilu 2008 nima nikakršne zveze s posojilom družbi Salonit Anhovo, ki ga je družba FMR konec julija 2009 odobrila Salonitu, torej več kot eno leto po nakupu omenjenega deleža Kolektor Group.« |