LAŠKO – Most v Jagoče, ki od novembrskih poplav visi kot stolp v Pisi, so vendarle začeli sanirati. Močan vodotok narasle Savinje je spodkopal enega od nosilnih stebrov, ki se je nagnil za pol metra, most pa se je povesil za 15 centimetrov. Kot takšen bi nemara lahko postal krajevna znamenitost, če le ne bi bili od njega preveč odvisni prebivalci Jagoč in vsi, ki se iz Laškega vsak dan podajo proti Štoram in pobočju Svetine. Območje Laškega z okolico je vselej med največjimi žrtvami povodnji, čeprav se najdejo tudi takšni, ki močno dvomijo o kakovostni gradnji premostitvenega objekta in njegovo majavo statiko povezujejo z vplivnimi možmi ekonomske in politične sfere tega dela regije.
Toda most je bil zgrajen že leta 1996, postavil ga je Gradis, za vzdrževanje je skrbel celjski VOC, ki je zdaj v stečajnem primežu nekdanjega gradbenega velikana CMC, sicer pa je objekt v pristojnosti direkcije za ceste. Župan Laškega Franc Zdolšek je novembra povedal, da so most, katerega uporaba ni bila več varna niti za pešce, morali takoj zapreti, čeprav le začasno. Obvoz za osebna vozila so uredili skozi staro mestno jedro Laškega, tovorni promet pa so speljali skozi Šmarjeto in po delu stare ceste proti Šentjurju.
Most bo predvidoma zaprt še do konca marca, a jasno je, da bodo za popravilo potrebovali več mesecev
Med drugim bodo morali dvigniti premostitveno konstrukcijo in podpornik povrniti v vertikalni položaj. Povsem mogoče je, da na tak način sanacije ni mogoče opraviti, kar bi se utegnilo izkazati šele pozneje. Ali obstaja nevarnost, da bi se most zrušil v Savinjo? »Mnenja o tem so različna, res pa je, da se podporni stebri ne pogrezajo vsak dan. Obnovitvena dela so se začela, vključeni so vsi, ki lahko kaj pripomorejo ali svetujejo, most bo spomladi nared,« napoveduje Luka Picej, vodja sektorja za okolje in prostor Občine Laško.
Kakšno je stanje opornih stebrov v rečni strugi, so si morali v mrzli vodi ogledovati potapljači. Vse strokovne ugotovitve se zlivajo v skupni imenovalec, da so za spodjedanje temeljev podpornika (izklon stebra) krive večkratne poplave in visoke vode, zelo nevarno pa bi lahko postalo, če bi valovita prekladna konstrukcija izgubila stik s podporo. Takrat bi se most tako rekoč prelomil. S prepovedjo uporabe objekta je v prvi vrsti poskrbljeno za varnost ljudi, dasiravno je življenje tistih na levem bregu Savinje oteženo, saj morajo do glavne prometne povezave voziti precej naokoli.
Visi tudi most čez Šmartinsko jezero
Povesil se je tudi pontonski most na Šmartinskem jezeru pri Celju. Povezuje obalo v bližini tako imenovane brane z gostinsko-rekreacijskim središčem onkraj jezera, do koder ni bilo več treba daleč naokoli. Območje so pred časom prenovili za vse številnejše obiskovalce te priljubljene točke, ki imajo ob jezeru po ureditvi pešpoti, katerih del je povešen most, neprimerno več možnosti za sprehode, pohode, ribolov in druge oblike preživljanja prostega časa. Zakaj se je most povesil in kako bi veljalo ukrepati, bodo ugotavljali šele prihodnji teden, so pa v celjskem občinskem oddelku za okolje in prostor ter komunalo zapisali, da je plavajoči most zaradi nagiba trenutno zaprt in pod nadzorom. Med našim ogledom tam ni bilo nikogar, ki bi ga nadzoroval, nad površino pa ga bržčas ohranja le zamrznjena gladina jezera. Na srečo v zimskem času tod ni veliko obiskovalcev, kajti na območju jezera se dogaja, da se ljudje kaj prida ne menijo za opozorila in prepovedi. Hujših nesreč v zadnjih letih ni bilo, most je poplesaval in se nekolikanj nagibal že več mesecev, a na srečo nihče, ki ga je prečkal, ni čofnil v vodo.
