Premalo življenja mi je še ostalo, da bi lahko upal, kako bom kdaj postal veleposlanik. Diplomat. Sanjski poklic. Moj najboljši prijatelj iz mladostnih let, pozneje ugleden novinar in domala poldrugo desetletje prvi mož enega najbolj branih slovenskih dnevnikov, je pred časom po sili razmer pristal v Mladiki. Tam, kjer domuje slovenska diplomacija. Ker je bil politiki uredniško moteč, ga je vzela k sebi. Nasprotnika je pač dobro imeti vselej na očesu. In ta moj mladostni prijatelj odtlej niti slišati noče več, da bi se še kdaj vrnil v novinarski ceh. Ali kateri koli drugi poklic. Pa saj ni nor. Ne le ker je faks, znameniti FSPN, izdelal s samimi desetkami, tu je še kup čisto praktičnih razlogov. Denarnih, preživetvenih.
Popolni idiot je veleposlanik, ki v svojem mandatu potroši en sam cent svoje ne ravno nizke plače. Vse je zastonj. Ali pa se skriva v plačnih dodatkih. Gala večerje, kosila, sprejemi, protokolarni gvanti, službeni avto s šoferjem, kuharica, bejbisiterka, vrtnar, varnostnik ter še in še. Pa delo? Častno zastopanje države. Z udeležbo na gala večerjah, kosilih, protokolarnih sprejemih, vožnja v službenem avtu s šoferjem in varnostnikom, tu in tam kaj videti in slišati ter to ustrezno napisati in poslati v domovino. Pa še kakšna malenkost bi se našla.
Včeraj berem zgodbo o našem veleposlaniku v Madridu. Ki pa da si je v letih uživanja na Pirenejskem polotoku med 2007 in 2010 vendarle privoščil preveč. Veliko več od zgoraj zapisanega. Peter Reberc je v času svojega zastopanja Slovenije v Španiji med naštetimi in nenaštetimi protokolarnimi obveznostmi našel prosti čas tudi za hobi nakupe. In si tako enkrat omislil nakup 107 izvijačev, pozneje je kupil 77 cedilnikov, 100 zajemalk, 11 sekir, 15 macol, za 4700 evrov žarnic, tudi 1800 kozarcev pa 12 alarmnih naprav, kup devedejev s filmi Montyja Pythona, privoščil si je celo eksotično bitjece v podobi puščavskega skakača. Ker marsikaj od tega nima kaj dosti opraviti z diplomacijo, mu je država Slovenija očitala nerazumno zapravljanje davkoplačevalskih novcev in ga tožila za 104.000 evrov odškodnine. Sojenje je bilo minule dni, koprski sodniki pa so s sodbo v imenu ljudstva tožbeni zahtevek države zavrnili. Zakaj? Ker da je eks veleposlanik Slovenije neprišteven! In to že vse od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Halo?!
Jebeš diplomacijo, najboljši poklic v deželici pod Alpami je biti neprišteven!
