MENGEŠ – Gradovi so in. V središče pozornosti jih je z akcijsko razprodajo postavila država. Dediščino, ki si jo je v imenu zgodovinskega materializma prilastila in jo v nekaj desetletjih večinoma prepustila zobu časa, želi prodati. Ob člankih o grajskih podvigih državnega uradništva pa nas je poznavalski bralec opozoril na Ravbarjev grad v Mengšu, ki ga je lastnik Zdravko Grginič obnovil in opremil tako bleščeče, da ga s posredovanjem ljubljanske nepremičninske agencije prodaja za zares čedne novce. Medtem ko se cena državnih gradov, ki jih trži ministrstvo za kulturo, suče od slabega milijona za Socko v občini Vojnik do nekaj več kot poltretjega za Otočec, bo moral bodoči lastnik za Ravbarjev grad seči mnogo globlje v mošnjiček. Odšteti bo moral kar 18 milijonov evrov!
Priklon strokovne avtoritete
O preteklosti gradu na spletni strani Občine Mengeš izvemo, da ga je Jurij Haller dal pozidati leta 1567. Pozneje so v njem poleg drugih živeli družina Hallerstein, baron Ravbar ter nazadnje družina Stare. O novejši grajski usodi pa: »Po drugi svetovni vojni so grad in posestvo podržavili ter vse skupaj leta 1949 kot splošno ljudsko premoženje dodelili Državnemu podjetju za gozdne semenarne in drevesnice Ljubljana, marca 1963 pa podjetju Semesadike Mengeš. Leta 1982 je grad kupila obrtna zadruga Zora Domžale za poslovne prostore in ga lepo obnovila. Trenutno je lastnik gradu založba Izolit iz Domžal.«
Ime Izolit je okrajšava za izobraževalno literaturo. V njenem katalogu so predvsem gradiva za osnovnošolski pouk slovenščine in glasbene vzgoje. Čeprav je tržna konkurenca med založniki učbenikov huda, se Izolit pohvali, da njegovo »pot do kvalitetnega učnega gradiva, ki je dolgotrajna in pogosto zapletena, zahteva veliko timskega, interdisciplinarnega dela in predvsem veliko mero občutka in posluha za končne uporabnike, naše najmlajše«, potrjujejo dobri poslovni rezultati. Tudi zato se je Grginič, ki je grad kupil leta 2006, kot direktor založbe lahko uspešno lotil njegove obnove z vrhunskimi strokovnjaki pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Sočasno z glavno stavbo je prenovil pripadajoče gospodarske objekte, asfalt pred gradom zamenjal s kamnitimi tlakovci in dal postaviti vodnjak, ki je osrednje poslopje in dvorišče oplemeniti z grajsko reprezentančnostjo.
Dosežek je navdušil umetnostno zgodovinarko Majo Avguštin, da je zapisala: »V veliko strokovno zadovoljstvo mi je, da revitalizacija Ravbarjevega gradu ni nikoli v času te prenove pomenila zgolj fizične obnove kulturnega spomenika. Prenovo je usmerjala lastnikova zavest o vrednosti gradu in razmišljanje o vnosu ustrezne vsebine v grad.«
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Grginič javnega priznanja ni sprejel
