S slovenskim paviljonom na milanski svetovni razstavi Expo 2015 in zelenim srcem z napisom I feel Slovenia, ki so ga obiskovalcem delila prijazna dekleta, je bilo narejeno precej za boljšo prepoznavnost naše države. Ljudje so se zabavali med hojo po piranski soli, Slovenija pa je predstavljala še čebele, termalno in mineralno vodo, pohodništvo in kolesarjenje ter merjenje črnega ogljika. Prava atrakcija so bila dekleta informatorke, ki so zaplesale na takte znamenite Avsenikove Golice po koreografiji Evgena Bana. Vodja paviljona Jerneja Lampret je pohvalila tudi njegovo zamisel, da so obiskovalce učili slovenščine.
Živahen družabni prostor
Nasploh je bil pristen odnos med slovenskimi hostesami in drugimi zaposlenimi (vseh je bilo okrog 30) ter obiskovalci ena izmed odlik naše predstavitve na Expu. Na vprašanja o Sloveniji domačin gotovo bolje odgovori, kot bi to storil nekdo, ki ne živi tukaj. Mnogi razstavljavci so za predstavitev v svojih paviljonih raje najeli italijanske hostese.
Slovenski paviljon je tudi sicer veljal za enega najbolj živahnih družabnih prostorov svetovne razstave. Časnik Corriere della Sera ga je med najbolj živahnimi lokacijami uvrstil na četrto mesto. Tej laskavi oceni je botrovalo tudi dogajanje na zunanjem odru, kjer je potekal pester spremljevalni program. Predstavili so se podjetja, regije, obiskovalce so zabavali glasbeniki, poulični umetniki, kuhali so znani kuharski mojstri ter mladi gostinski talenti, pritegnile so pokušine vin, nagradne in družabne igre ipd. Temu primeren je bil obisk, saj je naš razstavni prostor obiskalo približno 7000 ljudi na dan, vseh skupaj pa je bilo več kot milijon.
Popularna kremna rezina
Hrana za planet, energija za življenje, kakršna je bila tema tokratne svetovne razstave, je pred obiskovalce postavila marsikatero dobroto slovenske kuhinje, od kranjske klobase do prekmurske gibanice, potice in fužev s tartufi. Blejska kremna rezina je po objavah v uradnem glasilu Expa postala ena izmed desetih sladic, ki jih je bilo nujno poskusiti.
Obiskovalcem so postregli tudi s predstavitvijo naših tehnoloških dosežkov, razstavili so paleto Elanovih smuči, Pipistrelovo letalo, motor z Akrapovičevim izpušnim sistemom.
Svetovna razstava v Parizu leta 1889 je za seboj pustila Eifflov stolp, Belgiji je leta 1958 ostal Atomium. In kaj bo ostalo za milanskim Expom? Nič. Hrano se pač poje, tisti del sveta, kjer od pomanjkanja hrane umirajo, pa žal še dolgo ne bo imel polnega krožnika.
| Ankete potrjujejo zadovoljstvo Zadovoljstvo obiskovalcev slovenskega paviljona je potrdila anketa Mediane. Skoraj 95 odstotkov anketiranih bi njegov obisk priporočilo prijateljem ali sorodnikom, 85 odstotkov anketiranih si želi zaradi obiska slovenskega paviljona v bližnji prihodnosti obiskati Slovenijo, kar štiri petine anketiranih pa je zaradi tega spremenilo svojo predstavo o Sloveniji – ta je zdaj bolj pozitivna. |
