LJUBLJANA – Migrantska kriza, v katero smo zadnje mesece vpeti, dobiva nove dimenzije. Padla je odločitev, da bo treba zavračati ekonomske migrante
, ki jih je vse več, iz Nizozemske pa je prišla ideja o tako imenovanem mini schengnu, ki naj bi ga sestavljali Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Nemčija in Avstrija. Slovenije v njem ni.
Predsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat (NSi) je prepričan, da bi Slovenija odločitev o ekonomskih migrantih morala sprejeti že na samem začetku tega vala, predsednica odbora za notranje zadeve Lilijana Kozlovič (SMC) pa mu je v oddaji Odmevi odgovorila, da bi to idejo, tudi če bi jo sprejeli prej, le težko izvrševali. »Zavračanje bi se moralo dogajati na grški, na zunanji schengenski meji,« je poudarila in dodala, da bosta tudi Nemčija in Avstrija počasi začeli zavračati tiste, ki ne prihajajo z območij oboroženih spopadov.
Nepovezani poslanec Bojan Dobovšek je pojasnil, da bi bilo treba ukrepati veliko prej, se dogovarjati s Hrvaško, nato pa dileme povedati EU. Sam pravi, da je vedel za te težave, se je pa treba zavedati tudi, da bi morali begunci, ki bežijo pred vojno, ostati v prvi varni državi: »Ta pa vemo, kje je.« Po njegovem ta val nikakor ne bi smel pljuskniti v Evropo in tako se to »Gadafijevo prekletstvo«, ko bodo sprožili take razmere, da bodo v Evropo prihajali iz ekonomskih in drugih vzrokov, sploh ne bi zgodilo.
Rupel pojasnil, zakaj nas boli glava
Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel pa se sprašuje, kako se bo Evropa zdaj organizirala. Ena možnost je zapiranje vseh, torej nacionalnih, meja, druga pa branjenje zunanje meje. Obstaja dilema, ali bo šla Evropa nazaj ali naprej, torej k večjemu povezovanju in združevanju. V teh trenutkih se Evropa po njegovih besedah odziva zelo medlo, saj se nekaj dogovorimo, nato pa se tega niti sami ne držimo. Videti je, da je po Parizu nastopil čas, ko se vsi zavedamo, da je vredno varovati evropske vrednote, tudi schengen, je dodal in sklenil: »Ne držimo se pravil, ki smo jih sami postavili, in zato boli glava.«
Na Nizozemskem se je pojavila ideja o nekakšnem mini schengnu. Premier Miro Cerar, ki je v četrtek obiskal britanskega kolega Davida Camerona, je to idejo zavrnil: »Vsaka taka ideja o mini schengnu je za Slovenijo popolnoma nesprejemljiva in jo že zdaj, že kot misel, absolutno zavračam.« Da se kdo igra s takimi idejami, ne bo dovolil, njegovemu mnenju pa se je pridružil tudi zunanji minister Karl Erjavec, ki pravi, da predlog ni realističen in da bi to pomenilo erozijo, s tem pa začetek konca EU. |
Bodo idejo o mini schengnu negovali naprej?
V studiu nacionalne televizije je Liljana Kozlovič v zvezi z mini schengnom dodala, da gre za enostransko razmišljanje, ki podpore ne bo dobilo, saj je ena temeljnih evropskih vrednot svoboden pretok ljudi in blaga. Dobovšek je povedal, da EU v teh časih išče nove odgovore na nastale težave, ki jim rigidnost in birokratski prestop ne moreta biti kos. Horvat se je strinjal, da gre za turbulentno idejo, izpostavil pa, da Nizozemska s 1. januarjem 2016 prevzema predsedovanje Sveta EU. »Bojim se, da bodo to idejo negovali naprej. Upam, da do realizacije ne pride, če pa pride, pa se mora vlada posloviti z Gregorčičeve,« je zaključil.
Podpredsednik NSi @jozefhorvat v Odmevih: Če bo Slovenija padla iz šengna, se bo morala @vladaRS posloviti.
Dimitrij Rupel je dodal, da je schengen že padel in da si ne smemo delati iluzij. »Padel je v Grčiji in pri nas.« Meni, da si včasih moral imeti potni list, danes pa tisoči, za katere sploh ne vemo, od kod so, prestopajo našo mejo. »Bojim se, da bodo vsi postali Sirci, in težko bo ločevati med njimi.« Predlagal je tudi, da bi EU na volitvah izbral svojega voditelja, saj je trenutni (Jean-Claude Juncker) zelo šibak in prihaja iz zelo majhne države.
