Revščina v luči statistike

V naši državi za opredelitev pojma revščine uporabljamo definicijo, ki jo je sprejel Evropski svet: »Revne so osebe, družine ali skupine oseb, katerih sredstva (materialna, kulturna in socialna) so tako omejena, da jim ne omogočajo minimalno sprejemljivega življenja v državi, v kateri živijo. Za razvite države se vse bolj uporablja pojem socialna izključenost, saj poleg materialnega pomanjkanja zajema pomanjkanje socialnih stikov (izolacija) in nemoč. Ti ljudje so nekako izolirani od družbenega življenja.«

Absolutna revščina pomeni pomanjkanje osnovnih dobrin, pomembnih za izpolnitev osnovnih življenjskih potreb, kot so hrana, bivališče in zdravje. Relativna revščina pa pomeni stanje pomanjkanja dobrin glede na doseženo raven blaginje v drugih družbenih skupnostih.

Plača ne prepreči vedno revščine

Evropska unija je sorazmerno bogat del sveta, vendar lahko splošno stanje zamegli dejstvo, da je v EU kar 80 milijonov ljudi, ki živijo pod pragom tveganja za revščino, kar je kar 17 odstotkov populacije. Shajati morajo z manj kot 60 odstotki povprečnega nacionalnega prihodka na gospodinjstvo; to je definicija tveganja za revščino, ki se jo po dogovoru uporablja v EU in njenih državah članicah.

Življenje v revščini lahko pomeni različno za različne ljudi: lahko pomeni, da ne moremo plačati najemnine, kredita ali položnic. Lahko pomeni, da nimamo primerne hrane, ogrevanja ali oblačil. Lahko pomeni tudi, da živimo v neprimernih bivanjskih razmerah ali da sploh nimamo prebivališča. Tudi ljudje, ki so zaposleni, so lahko izpostavljeni tveganju za revščino. Plača ni nujno vedno dovolj za zagotavljanje dostojnega življenja. Ljudje, ki so revni, se borijo tudi s slabšo dostopnostjo izobraževanja, prostočasnih aktivnosti in zdravstvenih storitev. Med tistimi, ki jih revščina najbolj ogroža, so otroci, starejši, starši samohranilci, ženske, invalidi, migranti in pripadniki etničnih manjšin. Ocene pravijo, da v EU v revščini živi 19 milijonov otrok.

Družbena neenakost

Na Inštitutu Antona Trstenjaka ugotavljajo, da so med vzroki za nastanek revščine lahko izguba dela, pomanjkanje ukrepov družbene skupnosti, da zavaruje najranljivejše skupine ljudi, na primer v obliki socialnega zavarovanja, v katero bi bili vključeni brezposelni in nezaposleni. V revščini se lahko znajdejo ljudje tudi zaradi družbene neenakosti na gospodarskem, političnem področju in drugih.

Pogosto so revščini izpostavljeni starejši ljudje, zlasti ženske. Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji delež starejših ljudi pod pragom revščine in socialne izključenosti večji kot med drugim prebivalstvom. Z revščino se sooča veliko ljudi na našem planetu, jo izkuša, si jo prizadeva odpraviti, pojasniti, nekateri pa v njej vidijo tudi nekaj koristnega. Tako je na primer ameriški sociolog Herbert J. Gans poskušal v revščini najti pozitivni vidik, saj naj bi zagotavljala zalogo slabo plačane delovne sile, ki je pripravljena opravljati umazana dela za nizko plačo. Revščina ustvarja delovna mesta za mnogo poklicev, ki jih opravljajo revni, in zagotavlja višji status tistih, ki niso revni.

Revščina ni nov pojav

Obstaja povsod, tudi v najbogatejših državah, in ima veliko razsežnosti – ne gre le za to, koliko denarja ljudje zaslužijo. Revščina pomeni, da nimaš čiste vode ali dovolj hrane. Pomeni, da nimaš primernega bivališča, da ne dobiš primerne zdravstvene oskrbe, ko jo potrebuješ, ali da nimaš dovolj denarja, da bi svojim otrokom omogočil šolanje. Pomeni, da nimaš dostopa do vseh dobrin, storitev, spretnosti, izbir, do varnosti in moči, ki jih vsi potrebujemo, da lahko uživamo človekove pravice. Pomeni marginalizacijo in diskriminacijo.

Zaradi življenja v revščini so ljudje pogosteje izpostavljeni kršitvam človekovih pravic, pojasnjujejo pri Amnesty International. Več kot milijarda ljudi po svetu živi v barakarskih in neformalnih naseljih. Mnogi živijo v neprimernih bivališčih z le malo osnovne infrastrukture (elektrika, voda) ali te sploh nimajo. Njihov položaj postane še hujši, ko jih oblasti prisilno izselijo z njihovih improviziranih domov. To je primer, kako kršitve človekovih pravic prispevajo k začaranemu krogu revščine: če ti porušijo dom in uničijo imetje, si se prisiljen preseliti drugam, kjer morda ne boš mogel zaslužiti dovolj za preživetje.

Preseganje posplošitev

Otroci in mladi, ki živijo v revščini, so še posebno ranljivi. Leta 2009 je po podatkih Mednarodne zdravstvene organizacije 8,1 milijona otrok umrlo, preden so dopolnili pet let. Umrli so zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili, in ozdravljivih bolezni, ki so neposredno povezane z revščino in podhranjenostjo. Tisti, ki odraščajo v revščini, pogosto ne pridobijo izobrazbe – 67 milijonov otrok po svetu leta 2009 ni hodilo v šolo.

Pomembno je preseči posplošitve, kot so revni ljudje ali revne skupnosti, ko govorimo o revščini v povezavi z družbenimi neenakostmi in diskriminacijo. Že samo znotraj teh skupin obstajajo velike razlike. Nekateri so revnejši od drugih iz razlogov, ki so pogosto zgodovinski, družbeni ali kulturni. Vsem nam je skupno, da si zaslužimo dostojanstvo in spoštovanje pravic, ki jih imamo kot ljudje.

Neenaka porazdelitev dohodka

Po podatkih iz raziskave o življenjskih razmerah (SILC) za leto 2016 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 13,9-odstotna. To pomeni, da je tu z dohodkom pod pragom tveganja revščine živelo približno 280.000 oseb, kar je 7000 manj kot v prejšnjem letu.

Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 7396 evrov; ljudje, katerih neto razpoložljivi dohodek je bil nižji od 616 evrov na odraslo osebo na mesec, so torej živeli pod pragom tveganja revščine, sporočajo s Sursa. Prag tveganja revščine za štiričlansko družino dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, je znašal 1294 evrov na mesec, prag za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 925 evrov na mesec.

Stopnja tveganja revščine se je od prejšnjega leta znižala za 0,4 odstotne točke. Prag tveganja revščine se je znižal za 3 evre na leto. Izračun temelji na dohodkih, prejetih v letu 2015; to leto je bilo namreč v raziskovanju za leto 2016 referenčno za dohodek. Povprečni razpoložljivi dohodek gospodinjstev, mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka in z njo tudi prag tveganja revščine so bili v letu 2015 nekoliko nižji kot v prejšnjem letu. Neenakost porazdelitve dohodka med gospodinjstvi je ostala skoraj enaka.

Nižja stopnja tveganja

Po podatkih Sursa je bilo od vseh 280.000 oseb pod pragom tveganja revščine kar 83.000 upokojencev (16,9 odstotka vseh upokojencev), med njimi 57.000 upokojenih žensk in 26.000 moških, 61.000 je bilo brezposelnih (44,8 odstotka vseh brezposelnih), 50.000 je bilo delovno aktivnih (6,1 odstotka od vseh delovno aktivnih), med njimi 30.000 zaposlenih in 20.000 samozaposlenih, 46.000 je bilo mladoletnih otrok (11,9 odstotka od vseh otrok), 40.000 pa je bilo drugih oseb (21,3 odstotka od vseh nezmožnih za delo, gospodinj, študentov in drugih neaktivnih oseb).

Glede na prejšnje leto sta se znižali stopnji tveganja revščine za zaposlene osebe (za 0,7 odstotne točke) in za mladoletne otroke (za 2,3 odstotne točke), stopnja tveganja revščine za brezposelne osebe je ostala enaka, zvišale pa so se stopnje tveganja revščine za samozaposlene osebe (za 0,5 odstotne točke), za upokojence (za 1 odstotno točko) ter za druge neaktivne in nerazvrščene osebe (za 1,8 odstotne točke).

Dohodek po regijah

Povprečni letni (neto) razpoložljivi dohodek na gospodinjstvo je znašal 21.555 evrov in je bil tako 223 evrov nižji kot v prejšnjem letu, so izračunali na Sursu. Povprečni letni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva se je znižal za 14 evrov (na 8732 evrov), povprečni letni ekvivalentni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva, preračunan po OECD-jevi prilagojeni ekvivalenčni lestvici, pa za 18 evrov (na 13.193 evrov). Dodajajo še, da je bil povprečni letni razpoložljivi dohodek gospodinjstev v zahodni Sloveniji višji kot v vzhodni. Povprečni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva je bil najvišji v Osrednjeslovenski (9719 evrov) in Obalno-kraški (9419 evrov), najnižji pa v Posavski (7910 evrov) in Savinjski statistični regiji (8220 evrov). Od prejšnjega leta se je znižal v petih (Podravski, Savinjski, Zasavski, Goriški in Obalno-kraški), zvišal pa v sedmih statističnih regijah.

Socialna izključenost

Največja deleža v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev so bili dohodki iz zaposlitve (58,7 odstotka) in pokojnine (22,6 odstotka), sledili so družinski in socialni prejemki (10,2 odstotka), najmanjša deleža pa so bili dohodki iz samozaposlitve (5,4 odstotka) in drugi dohodki (3 odstotke). Glede na prejšnje leto je bil leta 2016 v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev nekoliko manjši delež dohodkov iz zaposlitve, samozaposlitve in pokojnin, delež družinskih in socialnih prejemkov je bil enak, delež drugih dohodkov pa nekoliko večji.

Stopnja tveganja socialne izključenosti se je v Sloveniji od prejšnjega leta znižala za 0,8 odstotne točke. Znašala je 18,4 odstotka; to pomeni, da je bilo tveganju socialne izključenosti izpostavljenih približno 371.000 ljudi. Število izpostavljenih temu tveganju se je zmanjšalo zato, ker sta se znižali vrednosti dveh od treh kazalnikov socialne izključenosti, in sicer stopnja tveganja revščine in stopnja resne materialne prikrajšanosti, vsaka za 0,4 odstotne točke; vrednost stopnje zelo nizke delovne intenzivnosti je ostala enaka kot prejšnje leto.