LJUBLJANA – Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki se poteguje za mesto generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija (RTVS), je prejela sklep višjega delovnega sodišča in prvostopnega delovnega sodišča v Ljubljani.
»Višje sodišče je ugodilo pritožbi RTV na izdano začasno odredbo, s katero je sodišče prepovedalo nadaljnje glasovanje o generalnem direktorju v 'obnovljenem postopku', prvostopno delovno sodišče pa je zavrglo tožbo, sklicujoč se na litispendenco (da hkrati poteka spor o isti zadevi pred dvema sodiščema), čeprav je bilo pred izdajo sklepa obveščeno o tem, da je vrhovno sodišče potrdilo sklep upravnega sodišča o nepristojnosti za odločanje v zadevi, še več, sodnik je zapisal, da se z odločitvijo vrhovnega sodišča ne strinja. Poleg tega je prvostopno sodišče menilo, da zoper sklep o razveljavitvi mojega imenovanja nimam pravnega sredstva,« je Pirc Musarjeva zapisala na twitterju. Tako se bo lahko nadaljeval postopek imenovanja novega generalnega direktorja RTVS.
Razočarana
Dodala je, da je nad odločitvijo delovnega sodišča razočarana. »Še posebej sem razočarana nad sodbo v delu, kjer je sodišče zapisalo, da je šlo pri 'obnovi postopka' imenovanja generalnega direktorja za fazo v postopku imenovanja in da zoper odločitev, s katero so razveljavili sklep o mojem imenovanju za generalno direktorico, nimam sodnega varstva. Sodišče 'obnovo postopka' navaja v narekovaju, kar me napeljuje na misel, da tudi sodišču ni jasno, kaj naj bi ta 'obnova postopka' bila, žal pa se v ničemer ne opredeli do vprašanja o njeni dopustnosti, še posebej ne o njeni dopustnosti na podlagi določil zakona o splošnem upravnem postopku,« meni.
»Tega ne bom sprejela«
Pirc Musarjeva pravi še, da je pravica do učinkovitega sodnega varstva temeljna človekova pravica. »Če za vsebinsko presojo po mojem prepričanju nezakonitega sklepa programskega sveta ni pristojno ne upravno ne delovno sodišče, mi je bila ta človekova pravica odrečena.«
»Zdi se, da popolnoma nerazumna in eklatantno nezakonita odločitev, kot je razveljavitev končne odločitve o imenovanju generalnega direktorja s sklicevanjem na zakon o upravnem postopku, lahko pripelje do situacije, ko bo za sodišča primer tako nenavaden, da posameznik ostane brez pravnega varstva. Tega ne bom sprejela. Tudi zato ne, ker potem odslej nobeno imenovanje predstojnikov v javnih zavodih ne bo več končno, ampak si bo organ vselej lahko premislil, 'obnovil postopek' in izbral 'primernejšega kandidata'.«
