DVE RESNICI

Razkrit tajni načrt: kar je Cerar o vojski na meji zamolčal

Objavljeno 14. januar 2016 17.25 | Posodobljeno 14. januar 2016 17.25 | Piše: K. K., E. N.

Slovenska stran je javnosti zamolčala informacije o blokadi migrantskega toka na južni meji, o katerem poročajo nemški in avstrijski mediji. Dan D naj bi bil že jutri.

Miro Cerar in nemška kanclerka Angela Merkel.

LJUBLJANA, BERLIN, DUNAJ – Če gre verjeti tajnemu načrtu, ki ga je pridobil avstrijski časnik Krone, se bo jutri v režiji premierja Mira Cerarja, nemške kanclerke Angele Merkel in njenega avstrijskega kolega Wernerja Faymanna začel odvijati novi scenarij, ki bo močno vplival na obvladovanje migrantske krize.

Izhodišče načrta: Nemčija počasi zapira svoje meje in končuje politiko dobrodošlice migrantom. Po novem naj bi sprejemali samo še prosilce za azil s kriznih žarišč, zavračali pa vse migrante z ekonomskim ozadjem. Koordinacija tega načrta naj bi bilo tudi pravo ozadje včerajšnjega Cerarjevega obiska v Berlinu, kjer se je srečal z Merklovo.


Tajni načrt iz Berlina naj bi obsegal tri točke

  1. V Slovenijo prihaja nemška policija. Migrantski val želijo Nemci ustaviti na slovensko-hrvaški meji. V kratkem naj bi notranji ministrstvi v Berlinu in na Dunaju ob dogovoru s Cerarjem dali zeleno luč za napotitev okrepljenih enot nemške in avstrijske policije na slovensko južno mejo. Tam naj bi skupaj z našimi policisti nadzirali migrantski tok, ki se bo očitno začel ustavljati v Dobovi. 
     
  2. Našo severno mejo bo zastražila vojska. Avstrija bo že jutri mobilizirala svojo vojsko in jo poslala na mejo s Slovenijo. Vojaki ne bodo prisotni samo na mejnih prehodih, ampak menda kar vzdolž celotne (!) zelene slovensko-avstrijske meje. V interni komunikaciji avstrijske vlade naj bi projekt opisovali kar z besedico »marš na mejo«. Avstrijski obrambni minister je načrt pospremil z besedami, da mora Avstrija »zavarovati svojo državnost, nujen del tega pa so varne meje. To od nas zahteva tudi javnost.« 
     
  3. Schengen je, vsaj za Slovence, mrtev. Avstrijska policija bo na prehode s Slovenijo uvedla, kot pravi, »mejni menedžment«, kar pomeni okrepljeno postavljanje ograj in celostno vračanje natančnih pregledov potnikov, kakršnega smo bili vajeni v rajnki Jugoslaviji.
Merklova je doma pod vedno večjim pritiskom javnosti. Nemški časnik Bild poroča, da je eden od deželnih veljakov danes najel avtobus, nanj strpal kup migrantov in šoferju naročil, naj jih odpelje v kanclerkin urad. To se je tudi zgodilo. New York Times pa v komentarju Merklovo napada, da je migrantsko krizo povsem zavozila.

Kaj pa (uradno) nam medijem pojasnjuje slovenska stran?

»Hitro smo ugotovili, da imajo odločitve na državni ravni velik vpliv na razmere v drugih državah članicah, niti ne nujno v sosednjih,« je v Berlinu dejal premier Miro Cerar in poudaril, da ima prebežniška kriza vse večji vpliv tudi na varnost, gospodarstvo ter na javno dojemanje. Kot je po poročanju vladnega kabineta dejal, so posledice silovitega obsega migracij hude za Evropo, zlasti za države na migrantski poti in ciljne države. 

Cerar: Smo med najbolj prizadetimi

Cerar je govoril na gospodarskem vrhu časnika Die Welt v organizaciji založniške hiše Axel Springer, kjer je bil ob predsedniku Evropske komisije Jeanom-Claudom Junckerjem in podpredsedniku turške vlade Mehmetom Şimşkom osrednji govorec uvodne delovne večerje gospodarskega vrha.

Kot kaže, je Hrvaška iz dogovorov pri Merklovi izvzeta. Posebej bode v oči neudeležba hrvaškega šefa policije na srečanju s slovenskim in z avstrijskim kolegom. Bil je povabljen, a ni hotel priti.

Evropo je z govornice pozval, naj se ustrezno sooči s prebežniško krizo. Ob tem je izpostavil slovensko spopadanje s prebežniško krizo, pri čemer je poudaril, da je naša država skupaj s ciljnimi državami migrantov med najbolj prizadetimi. Zadnje tri mesece so bili namreč migranti, ki so prišli v Nemčijo, popisani in oskrbljeni v Sloveniji, je dejal premier Cerar ter izrazil željo, da bi se pritok prebežnikov to zimo ustavil.

Pri tem je po besedah slovenskega premierja pomemben del rešitve v sodelovanju s Turčijo. Čeprav ta država že nosi velik del migrantskega bremena, bi morala narediti več za upočasnitev pritoka, je spomnil, a obenem opozoril, da pa seveda trajne rešitve ne bo brez okrepljenega nadzora na zunanjih mejah EU, delujoče politike vračanja in ustreznega sistema zakonitega priseljevanja.


Cerar pri Merklovi

Cerarjev kabinet poroča, da sta se po pogovoru s kanclerko Merklovo strinjala, da je treba okrepiti in učinkoviteje nadzirati prehod meja na zunanji meji EU med Grčijo in Turčijo z namenom zmanjšanja nezakonitih prehodov meja v EU. Slovenski premier je nemški kanclerki predstavil predlog o dvostopenjskem procesu krepitve nadzora nezakonitih prehajanj meja na t. i. balkanski poti, torej dodatno ob okrepljenem nadzoru na meji s Turčijo tudi okrepljen nadzor med Makedonijo in Grčijo, s katerim bi lahko znatneje zmanjšali nezakonito prehajanje meja na tej poti. Premier bo predlog ostalim voditeljem v Evropi predstavil v naslednjih dneh.

Premier Cerar in kanclerka Merkel sta se prav tako strinjala, da moramo stremeti k evropskim rešitvam in pomagati ljudem v stiski. Med ključnimi izzivi sta opredelila zmanjšanje nezakonitih migracij v EU, pri čemer je nemška kanclerka pojasnila, da Nemčija ne namerava zapirati svojih meja, da pa vrača ljudi, ki niso zaprosili za azil oziroma nimajo regularnih dokumentov.

Ob tej priložnosti je premier pojasnil potencialne težave, s katerimi bi se ob bistveno zoženem prehodu meja migrantov severno od Slovenije soočila naša država ter države zahodnega Balkana.

Naš trg je majhen ...

Premier Cerar se je v svojem nagovoru ustavil tudi pri evropski konkurenčnosti v svetu. Kot je dejal, se mora Evropa bolj osredotočiti na gospodarstvo in izboljšati svojo konkurenčnost. Pri tem pogreša zavedanje, da se je treba držati dogovorjenih pravil in izvajati sprejete politike. Obenem je pozval k več podjetniškega duha v naših družbah.

Predsednik slovenske vlade je nato udeležencem vrha na kratko predstavil Slovenijo in njeno gospodarsko okolje. Spomnil je, da ima Slovenija zadnji dve leti stabilno 2,6-odstotno gospodarsko rast in skoraj petodstotno rast izvoza, brezposelnost upada. Obeti so dobri, je izpostavil premier ter spomnil na dobre rezultate sodelovanja z nemškim gospodarstvom v zadnjih letih. Premier Cerar pričakuje, da bodo številke menjave med slovenskim in nemškim gospodarstvom za leto 2015 še boljše. »Dejstvo je, da ni nemškega avtomobila brez sestavnega dela iz Slovenije,« je poudaril predsednik vlade.

Pri tem je predsednik vlade pozval nemške vlagatelje, naj vlagajo v Sloveniji: »Naš trg je morda res majhen, vendar živahen, inovativen in dobro umeščen med srednjo Evropo, zahodnim Balkanom in Sredozemljem.«

 

Deli s prijatelji