LJUBLJANA – Medtem ko kmetje obdelovanje opuščajo, strokovnjaki opozarjajo, da smo pred velikim skokom cen hrane. Po ocenah OECD (Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj) naj bi se žito v kratkem podražilo za 20 do 30 odstotkov, prav toliko naj bi poskočile cene koruze in še posebno mesa. A bolj kot skoka cen, recimo temu zahodne, hrane se poznavalci svetovne pridelave hrane bojijo draženja riža. Posledica bi bila katastrofalna lakota, ki bi sprožila socialne nemire svetovnih razsežnosti.
ABCD določa ceno žita
Angleški mediji poročajo, da je Velika Britanija le štiri obroke do katastrofe. Britanska varnostna služba MI5 je pripravila projekcijo dogajanja, če bi bila zaradi vojne, potresa, cunamija ali terorističnega napada nenadoma pretrgana dobava hrane. Po najslabšem scenariju bi britansko otočje v 48 urah zajel nepredstavljiv kaos. Bojijo se, da bi se ljudje čez noč začeli vesti plemensko, to je, da ubiješ pripadnika sosednjega plemena za skodelico žita ali dve banani. Gre za pravljično zastraševanje? Niti ne. Dražitev žita, soje in mesa ima po OECD svojo podlago. Svetovni žitni trg se je v zadnjih letih tako skoncentriral, da zares vzbuja skrb.
Četverec obvladuje trg
»Svetovni žitno finančni koncern ABCD v tem trenutku obvladuje od 70 do 80 odstotkov trgovine z žitom. Lastniki niso zainteresirani, da bi se njegova cena znižala, saj so na to vezani finančni posli, zato je prav mogoče, da s tovrstnimi napovedmi poskušajo vplivati na ceno,« razlaga prof. Aleš Kuhar z biotehniške fakultete.
Tako to gre, torej. Štiri podjetja ABCD: ABM, Bunge, Carvil in Dreyfuss (tega na internetu verjetno ne boste našli!) obvladujejo žitni trg, na katerega so na borzah vezani izvedeni finančni mehanizmi in potencialni posli, pri čemer so najbolj dejavne Deutsche Bank in ameriške banke. Da, tudi ceno slovenskega žita določa ABCD in ne naši žitarji, ki s kmeti sklepajo posle po gostilniško.
Avstrijci 229 evrov za pšenico
Cena pšenice v Sloveniji je v zadnjem mesecu poskočila najprej z 200 evrov na 210, kot so se dogovorili žitarji in kmetje. Potem so avstrijski odjemalci kmetom takoj ponudili višjo ceno, danes Avstrijci za tono prvovrstne pšenice plačajo kar 229 evrov. No, tudi naši žitarji so sledili Avstrijcem in nenadoma ponudili 225, nekateri tudi 227 evrov za tono. Naši odkupovalci žita so se na avstrijski tržni manever nenavadno hitro odzvali. Še pred tedni jim je bilo 210 evrov za tono absolutno preveč.
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: »Reja prašičev je v tem trenutku tako ali drugače ekonomska katastrofa.«
