Prodajala in v najem oddajala sta nepremičnine Peka

LJUBLJANA – Zoper predsednico uprave Peka Marto Gorjup Brejc in njenega predhodnika Tomaža Lovšeta je Družba za svetovanje in upravljanje (DSU) na ljubljansko okrožno državno tožilstvo in policijsko upravo vložila kazensko ovadbo zaradi protipravne pridobitve velike premoženjske koristi, so pisanje današnjega Dnevnika potrdili na DSU.

Grozi jima do osem in do pet let zapora

DSU v kazenski ovadbi Gorjup Brejčevi in Lovšetu očita, da sta sebi ali nekomu drugemu pridobila veliko premoženjsko korist, ker nista ravnala v skladu z zakonom o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe, katere naslednica je DSU. Hkrati sta jima očitana tudi zloraba položaja ali zaupanja. Za zlorabo položaja jima grozi do osem, za protipravno pridobitev premoženjskih koristi pa do pet let zapora.

Iz kazenske ovadbe je razvidno, da je Gorjup Brejčeva leta 2001 prodajala in oddajala v najem nepremičnine Peka, ki niso bile vključene v otvoritveno bilanco in so po zakonu prešle v last DSU. S tovrstnim delovanjem je Peko, ki je v 82-odstotni lasti države, pridobil premoženjsko korist v višini najmanj 2,88 milijona evrov, ocenjujejo v DSU.

Lovše in Gorjup Brejčeva vse navedbe zavračata

Podobno kot Gorjup Brejčeva naj bi pred njo deloval tudi Lovše, ki ga DSU sumi tudi, da je omenjene nepremičnin vključil v poslovne knjige tržiške družbe. Lovše je za Dnevnik zanikal vse obtožbe in zagotovil, da v času vodenja Peka ni vknjižil, prodal ali oddal v najem niti ene nepremičnine Peka.

Meni, da gre za diskreditacijo

Tudi Gorjup Brejčeva že vse od prvih sumov o nepravilni prodaji Pekovih nepremičnin v državah nekdanje Jugoslavije zavrača vse očitke in vztraja, da Peko ni nikdar prodal nobene nepremičnine, ki ne bi bila v njegovi lasti, kar da bo z dokumentacijo dokazala tudi na sodišču. Prepričana je, da gre za gonjo proti njej, saj jo nekdo želi diskreditirati in razvrednotiti njeno delo. Prva dama Peka se bo morala spopasti tudi z odškodninsko tožbo, ki jo je zoper tržiško podjetje podal DSU. Ker mu podjetje ni predložilo zahtevanih podatkov o nepremičninah, ki v letu 1993 niso bile vključene v otvoritveno bilanco in katerih lastnik je zato DSU, od Peka terja 4,7 milijona evrov. Znesek v večji meri izhaja iz 14 prodanih nepremičnin v državah nekdanje Jugoslavije. Hkrati pa DSU terja od Peka vračilo še neprodanih 23 nepremičnin.