Prihajajo vremenski pojavi, ki jih še ne poznamo

LJUBLJANA – Leto, ki je za nami, nam je postreglo z burnim vremenskim dogajanjem, saj smo doživeli močno burjo, velike in hitre temperaturne skoke, hudo sušo ter jesenske poplave, kakršnih nismo vajeni. Čeprav bi na prvi pogled lahko mislili, da se to v preteklosti ni dogajalo tako pogosto, trditev ne drži, saj so ekstremni vremenski dogodki včasih pač pogostejši, spet drugič pa nas doletijo v daljših časovnih presledkih.

Učinek tople grede je načelno naraven

»To, da se zgostitve teh dogodkov pojavljajo, je nekaj normalnega in očitno vgrajeno v podnebni sistem. Vzroki zanje so lahko različni – od spremenljivosti podnebnega sistema samega do naravnih in družbenih vzrokov. Vse bolj očitno pa je, da je za večjo pojavnost teh dogodkov v zadnjem času odgovoren tudi človek s stopnjevanjem sicer naravnega učinka tople grede,« pravi Darko Ogrin, geograf, ki se je posvetil zlasti klimatogeografiji in geografiji Slovenije ter predava na geografskem oddelku ljubljanske filozofske fakultete.

Prihaja vreme, ki ga (še) ne poznamo

Na ekstremne vremenske razmere, ki nas ogrožajo, znanost že dlje časa opozarja, a je dogajanje kljub vsemu malce podcenila – današnje razmere so v neki meri pretekla predvidevanja presegla. »Izhodišče za projekcije (napovedi) vse več burnega vremena in podnebja je dejstvo, da postaja ozračje vse toplejše in da je v njem na razpolago vse več energije za tako dogajanje. Poleg tega se, kot vse kaže, v določeni meri 'preureja' tudi svetovni podnebni sistem,« meni Ogrin in dodaja, da v to preureditev spadajo spremenjene meje podnebnih pasov, padavinskega režima ter celo nekatere poteze splošnega kroženja ozračja, kar ponekod povzroči večjo pogostost pojavov kot prej. »Predvidevamo lahko celo, da se bodo zaradi spremenjenih razmer v ozračju v določenih delih sveta, morda tudi pri nas, začeli pojavljati vremenski pojavi, ki jih zdaj ne poznamo.«

Odločilni vpliv človeka

Na vprašanje o splošni vremenski napovedi za letos ali še dlje je seveda težko odgovoriti, saj podnebnega sistema še ne poznamo tako dobro, govorimo pa lahko o projekcijah, ki izhajajo iz dozdajšnjih trendov in podnebnih modelov, s katerimi simuliramo dogajanje v ozračju. Na podnebje gotovo vpliva tudi družbeno-ekonomski razvoj človeštva, ki pa ga zelo težko napovemo za naprej. Izhajamo celo iz tega, da je za spreminjanje podnebja v prvi vrsti odgovoren človek.

Ob pomoči projekcij lahko opozarjamo na mogoč potek bodočega podnebja, z njim pa tudi na spremembe v naravnem in družbenem okolju. »Poznavanje tega bi moralo biti tudi izhodišče za pripravo prilagoditvenih strategij, da bi bili zaradi spremenjenih vremenskih in podnebnih razmer čim manj ranljivi,« dodaja Ogrin in nam svetuje, da bi morali več narediti za zmanjšanje vremenske in podnebne ranljivosti.

Živeti v skladu z vremenom in ne mimo njega

Najprej je treba o tem pridobiti nekaj znanja, nato pa ga v vsakdanjem življenju ter načrtovanju naših dejavnosti v prostoru tudi uporabljati. Pri tem ima Ogrin v mislih višjo raven tako imenovanega 'ljudskega podnebjeslovja', ki je bila v agrarni družbi na bistveno višjem nivoju: »Skratka, bolj bi morali živeti v skladu z vremenom in s podnebjem in ne mimo njega z mislijo, da smo močnejši. Dokazov, da nas vreme premaguje, je nič koliko.«

In kaj lahko storimo, da nas bodo vremenske ujme kar najmanj prizadele? Ogrin nam svetuje gradnjo zadrževalnikov visokih voda, ki lahko hkrati služijo kot vodni vir v primeru daljših sušnih obdobij, lokalnim in regionalnim vremenskim razmeram prilagojen izbor kmetijskih kultur in sort ter izbor ustreznih lokacij za gradnjo naših prebivališč.