Pri sto osmih rekla: »Rada bi bila mlada!«

LJUBLJANA – Marko Račič, drugi najstarejši olimpijec na Slovenskem, tekel je na olimpijskih igrah v Londonu leta 1948, je na velikonočni ponedeljek praznoval častitljivih 91 let. To pa sploh še ni vse! Račičev rojstni dan vselej združijo še z rojstnim dnevom njegove tašče Vide Uršič. In ta je 20. aprila praznovala neverjetnih 108 let! Po naših podatkih je gospa Vida, ki je bila rojena leta 1903, obenem tudi najstarejša Slovenka.

Močnejša 
od pljučnice

Najožji člani družine so se tako tradicionalno dobili sprva Pri Čadu, od tam pa so se radostno podali v Šiško, k mami, babici in prababici Vidi. Njena hči Vanda, Markova žena, je naredila okusno torto, slavljenko pa so povrhu obsuli še z goro rož in čestitk. Rada vidi, da se družina zbere v polnem številu. Malce se jim je nasmehnila, želela nekaj povedati, a se je predala. »Ah, saj ni važno,« si je premislila in požrla misel. Ni povsem natančno vedela, kaj se je dogajalo, ampak pri teh letih je to povsem razumljivo. Še pred dvema letoma je bila izvrstnega zdravja, povsem bistre pameti, odločila se je celo za operacijo sive mrene, in to na obeh očesih. Ta kirurški poseg, ki ga je uspešno opravil priznani specialist oftalmolog dr. Vladimir Pfeifer, za bolnika sicer niti ni tako zahteven, toda če je operirani star kot gospa iz Šiške, stvar postane sila zahtevna, saj terja tudi obilo pacientovega sodelovanja. Že to, da se je Vida pri teh letih odločila za operacijo, je neverjetno. Najbrž je bore malo ljudi na svetu, če sploh, ki so si pri teh letih dali operativno odstraniti sivo mreno.

Na začetku lanskega leta pa jo je doletela zahrbtna pljučnica, bila je že tako slabega zdravja, da praktično ni bilo več upanja. Tudi zdravniško osebje je bolj ali manj le še odštevalo njene zadnje sekunde in bodrilo svojce: »Držite jo za rokico in čakajte.« A glej, se je nasmehnil Marko Račič, na lepem se je začela vidno popravljati. »Še mi nismo verjeli: do 108. rojstnega dne bo le stežka zdržala,« so bili v zmoti, saj ta hip nekdanja učiteljica res ni videti slabo. »Kar noče umret‘!« se je še pošalil njen zet, ki jo domala vsak dan obišče. »Še pred boleznijo je vse poznala, zdaj pa ni več čisto prepričana, kdo je kdo.« Včasih ga sicer pokliče, Marko, Marko, nežno vpije, a se zdi, da je vseeno najbolj navezana na njegovega sina Gorazda, zanj celo pravi, da je njen veliki ljubimec, ter na varuško Anico, ki ji že od njenega stotega leta stoji nenehno ob strani. Pomaga, čisti, jo neguje in celo prespi pri njej, Anica je dejansko neverjetno požrtvovalna oseba.


VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: S fantastičnimi geni