Pri 97 letih še raztegne meh

ČAKOVA – V občini Sv. Jurij ob Ščavnici imajo lepo navado, da župan obiskuje občane, ki so dopolnili 90 let življenja, vsako leto pa obišče tudi najstarejšega občana ali občanko. Tokrat je Miroslav Petrovič presenetil najstarejšo občanko Jožefo Belec - Pepiko iz Čakove, ki je praznovala 97. rojstni dan. Spremljale so ga direktorica občinske uprave Francka Lavrenčič, predsednica Krajevna organizacije Rdečega križa Sv. Jurij ob Ščavnici Cvetka Fiala in poverjenica KORK Rozina Kraner.

Po izrečenih čestitkah so se vsi skupaj poveselili ob obloženi mizi, za katero je poskrbela Pepikina hčerka Silva, ki z družino živi v Okoslavcih, vsa pozornost pa je bila kajpak namenjena slavljenki, ki ji spomin še vedno odlično služi.

Kot je povedala, se je leta 1920 rodila v Dragotincih v družini z 12 otroki, od katerih jih je bilo kar 10 deklet. Ukvarjali so se s kmetovanjem. Bodočega moža Janeza, ki so ga klicali Štrüklov Johan, je spoznala med pašo živine. Poročila sta se leta 1948, v zakonu so se jima rodili Silva, Jelka, Olga, Marija in Ivan. Danes Pepiko razveseljuje osem vnukov in 12 pravnukov. Z možem, ki je umrl leta 2005, sta vodila 15 hektarjev veliko kmetijo, to je predala sinu Ivanu. Spominja se, da je bilo kmetovati najtežje v času obveznih oddaj; tedaj so jim pobrali veliko pridelka, sami pa so živeli v pomanjkanju. Med agrarno reformo, ko je veljal zemljiški minimum 10 hektarjev posesti v zasebni lasti, so jim pobrali najboljšo zemljo, zaplenili so jim denimo viničarijo v Sovjaku.

Na svoj 97. rojstni dan je slavljenka vzela v roke frajtonarico in zaigrala pesem Dere sen jas mali bija. »Že od otroštva rada pojem, zato sem vseskozi pela tudi v cerkvi, to ob nedeljskih mašah počnem še vedno. Prvo harmoniko so mi odnesli kozaki, ki so tedaj stanovali v šoli pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Ker sem jo imela rada, saj sem jo dobila za darilo, sem jo šla iskat. Junaško sem vstopila v prostor, kjer so bili. Rekla sem jim, da sem prišla po svojo harmoniko. Bila sem presenečena, ko mi jo na prag šole prinesel prijazen kozak. Zahvalila sem se in jo urno popihala domov. Igrala sem tudi tamburico pri tamburaški skupini, ki je delovala pri Sv. Juriju,« pravi čila Pepika.

Živi v stari kmečki hiši, kuha si še vedno sama, najraje juhe. Za pospravljanje poskrbi hčerka Silva. Ker ima skromno pokojnino, ji pomagajo hčerke in sin, da ji je življenje lažje, in za to jim je zelo hvaležna. Rada se spominja dni, ko je v krušni peči pekla kruh, kvasenice in tudi gibanice. Kruha je spekla po 10 naenkrat. Čas si danes krajša z gledanjem televizije, poslušanjem radia ter branjem.