Pri 83 letih je izdelal svojo prvo batano

PIRAN – Na prireditvi Živeti z morjem, ki jo pripravlja Zavod za revitalizacijo mediteranske kulture Mediteranum, so minuli vikend splovili novo batano. To je preprost lesen čoln, ki je bil nekoč nepogrešljiv za obmorske prebivalce Istre, saj jim je na skromnih domačijah z malo zemlje pomagal preživeti z ribolovom. Izdelovali so jih kmetje in ribiči sami kar po kleteh in dvoriščih, z desetletji pa je to nekoč značilno istrsko plovilo skoraj izginilo iz mandračev in se umaknilo plastičnim čolnom. Zato si vsaka nova batana, ki nastane izpod rok ladjedelskih zanesenjakov, zasluži pozornost.

Deset vrst lesa

Za ohranjanje in obujanje teh plovil je najbolj zaslužen raziskovalec in vodilni poznavalec tradicionalnih plovil severnega Jadrana ter Istre Slobodan Simič - Sime, ki je napisal knjigo o teh čolničkih in ji dodal načrte ter navodila za izdelavo. Tako je po desetletjih pred tremi leti znova nastala ena batana v Kopru, za njo ena v Kortah, eno, ki jo je naredil Anton Jedrlinič v Vrtojbi pri Novi Gorici, pa so lani veličastno splavili v Piranu.

Očitno to plovilo navdušuje vse več ljubiteljskih ladjedelcev oziroma zanesenjakov za ohranjanje naše morske dediščine, saj se je njene gradnje lotil tudi 83-letni Anton Jug iz Solkana. »Pred tremi leti sem se odpravil v Koper, saj sem izvedel, da tam kar na trgu pred prostorom, kjer je bila razstava o naši ladjarski dediščini, delajo batano. Vzbudila je moje zanimanje, tako da sem kupil knjigo z načrti zanjo in se je navdušen pozneje tudi lotil,« je na piranski splovitvi Roka, kot je svojo petmetrsko batano poimenoval po vnuku, pripovedoval upokojeni mizarski mojster. Delal jo je sam, le pri premikanju 500 kilogramov težkega plovila v delavnici mu je še kdo priskočil na pomoč. »Uporabil sem 10 vrst lesa, od mahagonija, hrasta, pokljuške smreke in češnje do vezane plošče. V mizarski delavnici se vedno najde kos lesa, in če je ustrezal, sem ga uporabil,« pravi in doda, da ga je material stal okoli pol tretji tisočak evrov. Svojih ur ni štel, saj ga je delo navduševalo.

Mnoge je presenetilo, da se je lotil izdelave plovila človek, ki živi daleč od morja, vendar je znano, da je tam okoli Nove Gorice precej izvrstnih mizarjev, njega pa že od nekdaj privlačijo čolni in morje. Kot otrok je namreč nekaj let živel v Trstu, in tudi ko je v mladosti služil vojaški rok na Korčuli, ga je pogosto vleklo v tamkajšnji škver, kjer so popravljali lesena plovila. Ko je imel 22 let, je v Solkanu odprl svojo mizarsko delavnico in veliko delal za Meblo, a njegova ljubezen do morja in bark ni zamrla. Tako je poleg pohištva za svoje veselje izdeloval tudi modelčke ladjic, z bratom je pred 20 leti naredil lesen motorni čoln in se skoraj že lotil gradnje jahte. Idejo je opustil in nato je postala izziv batana.

Težko dosegljivi privez

»Vse ateste zanjo in registracijo sem naredil v Izoli, zdaj pa vneto iščem privez. Rad bi jo imel čim bliže, a kaj ko je danes na Obali tako težko dobiti privez. Bojim se, da bo zato še nekaj časa na suhem,« je zaskrbljen, a dodaja, da bo naredil še katero, če mu bo zdravje služilo.

Splovitev batane je obudila stare piranske čase. V valove so jo namreč dali na zadnji letošnji prireditvi Živeti z morjem, na kateri so domačini na Punti obujali nekdanje obmorske običaje, obrti in kulinariko, ni pa manjkalo glasbe, petja ter seveda prijetnega druženja turistov s Pirančani. Prišel je tudi piranski župnik Zorko Bajc, ki je izpeljal pri nas že res zelo redek obred blagoslova barke in tako po svoje prispeval k obujanju piranske navtične tradicije.

Piranski župan Peter Bossman na fešti ni skrival navdušenja, ko je dejal: »To je pravi Piran, ki navdušuje, ki ima ideje in jih uresničuje in ki združuje meščane, zato si bomo še naprej prizadevali za ohranjanje mediteranske dediščine.« Ena od priložnosti bo že prihodnje poletje, ko Mediteranum, ki se trudi za ohranjanje in spoznavanje obmorske kulture ter povezovanje Pirančanov, načrtuje privlačno javno gradnjo naslednje, tokrat končno piranske batane. Seveda ob piranskem pomolu oziroma v prenovljenem mandraču.